Pojdi na navigacijsko pot ter preskoči orodja in izbiro jezika

Jamstvo za mlade

Kaj je jamstvo za mlade?

Jamstvo za mlade je zaveza vseh držav članic, da vsem mladim do 25. leta starosti zagotovijo kakovostno ponudbo za:

  • zaposlitev,
  • nadaljevanje šolanja,
  • vajeniško mesto,
  • pripravništvo oz. delovno prakso,

in sicer v štirih mesecih od dne, ko postanejo brezposelni ali ko končajo formalno izobraževanje.

Države EU so načelo jamstva za mlade odobrile aprila 2013.

Jamstvo za mlade EU: vprašanja in odgovori (februar 2015)

Sporočilo o jamstvu za mlade in pobudi za zaposlovanje mladih: vprašanja in odgovori (oktober 2016)

Dosedanji ukrepi

Jamstvo za mlade je uveljavljeno v celotni EU in pomaga izboljšati življenje milijonom mladih Evropejcev.

  • Od januarja 2014 do danes je bilo v sheme jamstva za mlade vključenih 16 milijonov mladih.
  • 10 milijonov mladih je sprejelo ponudbo, večinoma je bila to ponudba za zaposlitev.
  • Skoraj dve tretjini mladih, ki so leta 2015 izstopili iz sheme jamstva za mlade, je sprejelo ponudbo za zaposlitev, izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo.
  • Pobuda za zaposlovanje mladih je neposredno podprla več kot 1,6 milijona mladih v Evropski uniji.

Videoposnetki: Jamstvo za mlade/Pobuda za zaposlovanje mladih: osebne pripovedi in projekti

Tri leta po uvedbi jamstva za mlade se je delovanje trga dela za mlade občutno izboljšalo:

  • število brezposelnih mladih v EU se je zmanjšalo za 1,8 milijona, število mladih, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje in usposabljanje, pa za 1 000 000,
  • brezposelnost mladih je dosegla vrh leta 2013, ko je znašala 23,7 %, in se nato znižala na 18,7 % leta 2016
  • delež mladih v starosti 15–24 let, ki niso zaposleni ali vključeni v izobraževanje in usposabljanje, se je zmanjšal s 13,2 % leta 2012 na 11,5 % leta 2015.

Te trende je sicer treba razlagati v okviru cikličnih dejavnikov, toda jamstvo za mlade jih z odpiranjem možnosti za mlade vsekakor pospešuje.

Sporočilo: Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih tri leta pozneje

Informativni pregled EU: Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih tri leta pozneje

Informativni pregled po posameznih državah: Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih tri leta pozneje

Zgodbe o uspehu

Jamstvo za mlade je v marsičem olajšalo strukturne reforme in inovativno oblikovanje politik v državah članicah. Države članice so v obdobju 2013–2015 sprejele skupno 132 ukrepov v zvezi s trgom dela mladih in tako izpostavile osredotočenost na politiko zaposlovanja mladih. Države članice je mogoče razdeliti v tri skupine glede na to, kako močna reformna gonilna sila je bilo jamstvo za mlade.

slika s tremi skupinami držav V prvi skupini so države, ki pospešeno izvajajo reforme: Belgija, Bolgarija, Francija, Hrvaška, Italija, Litva, Latvija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovenija. Države v skupini

V okviru nacionalnih shem jamstva za mlade so uvedli pomembne reforme in inovativne ukrepe.

  • Tako so na primer v Bolgariji leta 2015 vzpostavili mrežo mediatorjev za mlade, da bi z neregistriranimi mladimi, ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, vzpostavili stik v njihovem neposrednem okolju in jih vključili v trg dela. Mediatorji za mlade delujejo kot posredniki med mladimi in javnimi ustanovami za socialne, zdravstvene, izobraževalne in druge storitve.
  • V Španiji so temeljito strukturno reformirali sistem vajeništva in dosegli, da se je število vajeniških mest zgolj v treh letih (2013–2016) povečalo s 4 000 na 15 000. V tem obdobju se je povečalo tudi število podjetij, ki omogočajo usposabljanje za vajence, in sicer z zgolj 500 na 5 660.
  • Na Finskem so leta 2015 odprli svetovalne centre, ki po načelu vse na enem mestu omogočajo in poenostavljajo storitve za mlade ter preprečujejo podvajanje dejavnosti. Centre so do zdaj odprli v 35 mestih in so namenjeni osnovni in večinoma brezpogojni podpori mladim do 30. leta, tudi osebnemu svetovanju, urejanju življenja, poklicnemu načrtovanju, socialnim spretnostim ter izobraževanju in zaposlovanju.

Delovni dokument služb Komisije o izvajanju jamstva za mlade in delovanju pobude za zaposlovanje mladih vsebuje pregled še drugih nacionalnih reform in ukrepov.

Delovanje shem jamstva za mlade

Priprava in izvajanje shem jamstva za mlade zahteva močno partnerstvo ključnih deležnikov: javnih organov, zavodov za zaposlovanje, ponudnikov poklicnega svetovanja, izobraževalnih ustanov, služb za pomoč mladim, podjetij, delodajalcev, sindikatov itd.

Bistvenega pomena je zgodnje in hitro ukrepanje v podporo zaposlovanju mladih, pogosto so potrebne tudi strukturne reforme, denimo spremembe v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter krepitev zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje, da lahko izvajajo sheme jamstva za mlade.

EU je podprla države članice pri uvajanju nacionalnih shem jamstva za mlade, in sicer s precejšnjimi finančnimi sredstvi, podporo politikam in dejavnostmi medsebojnega učenja. Evropska komisija je tako vsaki državi članici pomagala pripraviti in uvesti nacionalni načrt izvajanja jamstva za mlade. Komisija spodbuja tudi izmenjavo najboljših praks med državami, zlasti s programom vzajemnega učenja iz evropske strategije zaposlovanja.

Stroški in koristi jamstva za mlade

Po nedavnih raziskavah so koristi nacionalnih shem jamstva za mlade veliko večje od stroškov. Po oceni skupni stroški uvedbe shem jamstva za mlade v evrskem območju znašajo 50 milijard evrov letno oziroma 0,39 % BDP (vir: EUROFOUND - Social Inclusion of Young People).

Vendar bi bila cena za neukrepanje veliko večja. Stroški podpore, izplačane mladim, ki niso zaposleni in niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, ter stroški izpada dohodkov in davkov v EU predvidoma znašajo 153 milijard evrov (1,21 % BDP) na leto (vir: Poročilo Eurofound o brezposelnosti mladih).

Niso pa vsi ukrepi jamstva za mlade dragi. Za učinkovitejše in boljše sodelovanje med deležniki denimo niso potrebna znatna finančna sredstva.

Finančna sredstva

Da bo jamstvo za mlade uspešno v praksi, morajo države proračunska sredstva prednostno nameniti zaposlovanju mladih in tako preprečiti večje stroške v prihodnosti. EU bo nacionalnim shemam namenila dodatna sredstva iz Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih (6 milijard evrov).