© Adobe Stock

V skladu s cilji trajnostnega razvoja in evropskim stebrom socialnih pravic sta pravičnost in solidarnost glavna cilja in načeli evropskega zelenega dogovora. Ta zajema:

• sveženj Pripravljeni na 55 za doseganje podnebnega cilja EU za leto 2030
• načrt REPowerEU za pospešitev zelenega prehoda in doseganje energetske varnosti
• splošni okoljski akcijski program Unije do leta 2030 za spodbujanje dobrega počutja in blaginje v zdravem okolju

Pravični zeleni prehod: glavna področja dejavnosti

Zagotavljanje pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost

Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost vsebuje izčrpne smernice za države članice glede potrebnih svežnjev politik, da pri zelenem prehodu nihče ne bi bil zapostavljen.

Med nadaljnjimi ukrepi Komisije so:

• spremljanje izvajanja
• sodelovanje z deležniki, med drugim na evropskem forumu za zaposlovanje in socialne pravice 16. in 17. novembra 2022 s poudarkom na socialni razsežnosti zelenega prehoda 
• nadaljnja krepitev dokazne podlage, na primer z izboljšanim zbiranjem podatkov in raziskavami javnega mnenja o pravičnosti zelenega prehoda, pa tudi o njegovih dejanskih učinkih v praksi na lokalni ravni in ravni podjetij

Evropski semester ter sistem upravljanja energetske unije in podnebnih ukrepov zagotavljata glavni okvir za spremljanje napredka, na primer v letnih poročilih za posamezne države v okviru semestra.

Vidiki zaposlovanja in znanj in spretnosti ter socialni in distribucijski vidiki zelenega prehoda

Da bi zbrala dejstva za oblikovanje politik na podlagi dokazov, Komisija izvaja raziskave in analize o vidikih zaposlovanja, znanj in spretnosti ter socialnih in distribucijskih vidikih zelenega prehoda, pa tudi o spreminjajočih se geopolitičnih razmerah in naraščajočih cenah energije.

Glavni projekti so skupni projekti Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) in Skupnega raziskovalnega središča (JRC) za:

• ocenjevanje in spremljanje učinkov za zaposlovanje in distribucijskih učinkov zelenega dogovora (GD-AMEDI)
• ocenjevanje distribucijskih učinkov geopolitičnih razmer ter njihovih neposrednih in posrednih socialno-ekonomskih posledic ter socialno-ekonomski stresni testi za potrebe prihodnjih scenarijev glede cen energije (AMEDI)

Komisija izvaja raziskave tudi na drugih ključnih področjih, kot so prilagajanje podnebnim spremembam, pravična odpornost in mobilnostna revščina.

V poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022 so poudarjeni kompromisi ter sinergije med zelenim in digitalnim prehodom, kar prispeva k še večji usmerjenosti na dinamično skladnost, pripravljenost in odpornost.

Da bi podprla oblikovanje in izvajanje konkretnih rešitev, ki v praksi podpirajo pravični prehod, je Komisija leta 2022 objavila razpis za zbiranje predlogov o socialnih inovacijah za pravičen zeleni in digitalni prehod, s katerim je akterje socialnega gospodarstva, institucije za usposabljanje, lokalne organe, zadevne skupnosti in druge deležnike pozvala, naj predložijo predloge za oblikovanje, pilotno izvajanje in preskušanje inovativnih ukrepov za spodbujanje pravičnega prehoda v praksi. Izbrani projekti se bodo izvajali v obdobju 2023–2024.

Spodbujanje pravičnega prehoda na vseh ravneh

Komisija pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik pravičnega prehoda in povezanih ukrepov dejavno sodeluje z deležniki, kot so:

• evropski socialni partnerji
• platforma za pravični prehod
• industrijski forum
• platforma za trajnostno financiranje
• Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG)
• Evropsko zavezništvo za pravični prehod
• Poslovno zavezništvo EU za pravični prehod
• centri za pravični prehod in drugi

Komisija spodbuja pravični prehod na mednarodni ravni v okviru zunanje energetske strategije EU in ciljev trajnostnega razvoja. Udeležuje se mednarodnih dogodkov in konferenc ter sodeluje z mednarodnimi deležniki. To so med drugim:

• konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP)
• srečanja in pobude ministrskega foruma za čisto energijo; med drugim skupaj s Kanado in ZDA vodi pobudo Opolnomočenje ljudi: znanja in spretnosti ter vključevanje za pravičen prehod
• Mednarodna organizacija dela (MOD), med drugim v okviru prvega paviljona EU-MOD za pravični prehod na podnebni konferenci COP-27 
• Mednarodna agencija za energijo (IEA), med drugim z nedavnim poročilom o razvoju znanj in spretnosti ter vključevanju za prehod na čisto energijo
• Svetovni energetski svet in njegova prizadevanja za energijo po meri človeka

Pravični digitalni prehod: glavna področja dejavnosti

Komisija v okviru digitalnega desetletja ter v podporo evropskim digitalnim pravicam in načelom izvaja analizo politik in raziskave o razsežnosti pravičnosti digitalnega prehoda. Za nadaljnji napredek pri teh dveh pobudah Komisija sodeluje z deležniki na področju digitalnega razkoraka ter ciljev na področju digitalnih znanj in spretnosti.

Prihodnost dela

Komisija želi s sodelovanjem z JRC na področju delovnih mest v prihodnosti (FutureJobs) poglobiti svoje razumevanje prihodnosti dela in socialno-ekonomske razsežnosti digitalne preobrazbe, vključno s platformnim delom (s prihodnjo, tretjo raziskavo COLLEEM), ter učinkov avtomatizacije storitev in algoritemskega upravljanja na trg dela. Komisija si prizadeva za razširitev projekta, da bi lahko ocenila sinergije med zelenim in digitalnim prehodom.

Komisija v okviru evropskega raziskovalnega prostora začenja z izvajanjem novega raziskovalnega ukrepa ERA4FutureWork, da bi deležnikom omogočila izmenjavo informacij o vrzelih na področju raziskav in inovacij, prednostnih nalogah in možnostih financiranja za področje prihodnosti dela. Začela bo dialog z državami članicami in raziskovalno skupnostjo o glavnih novih izzivih za podjetja in delavce v EU, med drugim o vlogi raziskav in inovacij pri olajševanju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda.

Prispevek k programu Obzorje Evropa

GD EMPL v okviru svoje nove raziskovalne vloge prispeva tudi k načrtovanju, izvajanju in upravljanju programa Obzorje Evropa, okvirnega programa za raziskave in inovacije v vrednosti 95,5 milijarde evrov, tako da:

• sooblikuje strateške načrte za program Obzorje Evropa
• sopredseduje in pripravlja delovni program za sklop 2 (kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba), med drugim s predlogi za nove raziskovalne teme o znanjih in spretnostih, socialni zaščiti, mobilnosti delovne sile, pogojih zaposlovanja in socialnih pravicah, na primer:
  • zagotavljanje podpore v spreminjajočem se svetu dela in socialne zaščite
  • določitev glavnih dejavnikov trendov neenakosti
  • vključevanje novih tehnologij v izobraževanje in usposabljanje
  • spremljanje učinkov sprememb v dobavnih verigah in trgovinskih tokovih na zaposlovanje in družbo
  • vzpostavitev platforme znanja in mreže za oceno socialnih učinkov politik zelenega prehoda
• upošteva vidike zaposlovanja, znanj in spretnosti ter socialne vidike ter vključuje družboslovne in humanistične vede v delovne programe drugih sklopov in delov programa, zlasti
  • sklopa 1: zdravje
  • sklopa 4: digitalno področje, industrija in vesolje
  • sklopa 5: podnebje, energija in mobilnost
  • naloge in partnerstva programa Obzorje Evropa
  • skupnosti znanja in inovacij EIT
  • družboslovne raziskovalne infrastrukture (ESS, ERIC-SHARE)
• izvaja študije in preglede politik o pomenu raziskav in inovacij za pravičen zeleni in digitalni prehod, organizira seminarje z raziskovalci ter spodbuja in vključuje skupnost uporabnikov raziskav na področju družboslovja in humanistike
• zagotavlja povratne informacije o politikah ter upoštevanje rezultatov raziskav in inovacij pri oblikovanju politik na ravni EU in nacionalni ravni