Industrija in podjetništvo
Globalizacija
Globalizacija je priložnost
Globalizacija je za podjetja priložnost, ki zagotovo sicer prinaša tudi nekatere težave, vendar te nekako zbledijo ob številnih prednostih resnično odprtih tujih trgov: nižje cene, skupni standardi, usklajeni upravni postopki in priložnosti za sodelovanje pri razpisih za tuja javna naročila. Tako bi se počasi oblikoval svetovni notranji trg, ki bi pomenil razširitev ugodnosti enotnega evropskega trga na svetovni ravni. Evropska komisija si prizadeva to možnost tudi uresničiti.
Evropska komisija se denimo dogovarja o reformi sporazuma Ekonomske komisije Organizacije združenih narodov za Evropo iz leta 1958 v zvezi s predpisi o vozilih. Pri pobudi sodeluje 27 držav članic EU, ki jih zastopa Evropska komisija, ter Japonska, Rusija, Južna Koreja, Južna Afrika in Avstralija. Navedene države so se dogovorile o usklajenih varnostnih in okoljskih predpisih za vozila, kar bo za proizvajalce avtomobilov pomenilo manj stroškov zaradi usklajevanja in več možnosti, da izkoristijo ekonomije obsega.
„Globalizacija je ena od možnih rešitev za gospodarsko krizo v Evropski uniji, in ne težava. Vendar če želimo izkoristiti njen potencial, moramo uvesti skupne standarde in usklajene postopke z našimi trgovinskimi partnerji in tako odpraviti konkretne ovire, ki otežujejo poslovanje naših podjetij na tujih trgih.“
Med predlogi reforme, ki jih je predstavila Evropska komisija, je tudi uvedba enotne homologizacije avtomobilov na svetovni ravni, ki bi temeljila na načelu „enkrat preskušen, povsod priznan“. To pomeni, da bo v prihodnosti vsako vozilo, izdelano v skladu s temi predpisi, lahko naprodaj v vseh državah, ki sodelujejo v pobudi. EU se poleg tega z glavnimi trgovinskimi partnericami pogaja tudi o sklenitvi dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov, s katerimi bi odpravili tudi druge netarifne ovire.
Evropska unija je pred začetkom novih dvostranskih pogovorov z najpomembnejšimi partnerskimi državami, kot so Združene države in Japonska. EU lahko v tem novem zaletu globalizacije veliko pridobi, vendar je pri tem zelo pomembno, da novi sporazumi ne bodo osredotočeni izključno samo na znižanje ali odpravo dajatev. Odpraviti moramo vse preostale ovire, ki otežujejo poslovanje evropskih podjetij v tretjih državah.
EU mora zato okrepiti sodelovanje s trgovinskimi partnerji v zvezi s standardi, pravili za proizvode in upravnimi postopki. Med prednostnimi nalogami so uvedba skupnih industrijskih standardov, odprava nasprotujočih si pravil in uskladitev upravnih postopkov. Zaradi upravnih ali tehničnih ovir imajo proizvajalci EU vse prepogosto težave pri poslovanju na tujih trgih. Že majhne razlike v pravilih in standardih povzročajo ogromno gospodarsko škodo evropski industriji, saj preprečujejo prodajo v tujini ali podjetja silijo v drage prilagoditve proizvodnih linij.
V večini primerov imajo le velika podjetja dovolj sredstev za prilagoditev svojih izdelkov različnim pravnim in tehničnim predpisom. Posledica tega je, da so manjša podjetja, denimo mala in srednje velika podjetja (MSP), pogosto prikrajšana za koristi, ki jih prinaša poslovanje na trgih v tretjih državah. Komisija želi takšno stanje popraviti.
Odprti trgi bi morali biti za podjetja iz EU tudi priložnost, da se potegujejo za izvedbo javnih projektov v tujini. Celotna javna poraba v večini držav zunaj EU znaša 15–20 % BDP, vendar je le zelo malo teh sredstev namenjenih projektom, pri katerih lahko sodelujejo tudi tuja podjetja. Medtem ko je v EU skoraj 85 % trga javnih naročil odprtega za tuja podjetja (v skupni vrednosti več kot 350 milijard evrov), je za tuje ponudnike v ZDA na voljo samo 32 % vrednosti javnih naročil (v skupni vrednosti, ki je nižja od 180 milijard evrov), na Japonskem pa samo 28 % trga javnih naročil (v skupni vrednosti 27 milijard evrov). Evropska komisija si prizadeva to spremeniti in vzpostaviti nove trajne odnose, ki bi temeljili na resnični vzajemnosti.
Več informacij 
