Industrija in podjetništvo
Gradbeništvo
Izkoriščanje potenciala nizkoenergijskih stavb za ponovno gospodarsko rast
Uspešnost zelene revolucije v Evropi je odvisna tudi od opek in cementa. Slišati je sicer protislovno, vendar se brez napredka pri obnovi obstoječih stavb in povečanju obsega energijsko učinkovitejše gradnje evropska prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam sčasoma lahko izkažejo za neuspešna.
Delež porabe poslovnih, javnih in stanovanjskih stavb predstavlja okoli 40 % skupne porabe energije EU. Z izboljšanjem energijske učinkovitosti stavb naj bi prihranili do 12 % energije do leta 2020, še več pa na dolgi rok.
Gradbeni sektor je ključen za obnovo evropskih mest in njihovo preoblikovanje v pametna mesta. Na žalost je tržno uveljavljanje nizkoenergijskih stavb z velikim potencialom prihranka C02 in stroškov energije kljub njihovim ekonomskim in okoljskim prednostim še vedno prepočasno.
„Uspešnost gradbenega sektorja pomembno vpliva na razvoj celotnega gospodarstva. Konkurenčnost gradbenih podjetij ni samo pomembna za rast in zaposlovanje na splošno, temveč tudi za trajnosten razvoj sektorja.“
Evropska komisija zato podpira gradbeni sektor pri izpolnjevanju ambicioznih ciljev na področju energijske učinkovitosti. Trenutno izvaja celovit akcijski načrt, ki ga bo podaljšala do leta 2020.
Oživitev gradbenega sektorja bo koristila tudi okolju in evropskemu gospodarstvu. Gradbena podjetja ustvarijo skoraj 10 % BDP Unije in zaposlujejo 20 milijonov ljudi, zlasti v mikro in malih podjetjih.
Finančna in gospodarska kriza je gradbeni sektor hudo prizadela, saj se je obseg gradbenih in infrastrukturnih del med letom 2008 in koncem leta 2012 v EU skrčil za 16 %.
Evropska komisija želi zaustaviti ta trend, ki negativno vpliva na celotno evropsko gospodarstvo, zato je predlagala podvojitev veljavnega deleža obnovljenih stavb državne uprave (zastavljeni cilj 3 %). Poleg tega je predlagala tudi obnovo 2 % celotnega stavbnega fonda.
Za dosego teh ciljev bodo potrebna znatna prizadevanja nacionalnih organov in obsežna sredstva iz javnih in zasebnih naložb. Države, ki ne izpolnjujejo zahtev EU glede javnofinančnega primanjkljaja, so začasno dobile več manevrskega prostora pri proračunskem načrtovanju. Na novo razpoložljiva sredstva je treba zdaj nameniti ukrepom, ki spodbujajo rast, vključno s tistimi v gradbeništvu.
Komisija si tudi prizadeva, da bi olajšala dostop evropskih gradbenih podjetij do poslov zunaj EU, zlasti z lažjim sodelovanjem v javnih razpisih, in sicer v duhu vzajemnosti z glavnimi trgovinskimi in naložbenimi partnerji Evropske unije.
Gradbeništvo: Lažji dostop podjetij do enotnega trga 
