Industrija in podjetništvo
Surovine
Surovine so pomembne
Industrija temelji na surovinah. Noben proizvajalec ne more ohraniti svoje konkurenčnosti, če nima poštenih pogojev za dostop do temeljnih elementov, ki sestavljajo njegove končne izdelke. Evropa je bila na čelu industrijske revolucije in je še vedno vrhunska industrijska sila, čeprav so njene zaloge surovin omejene. Za ohranitev konkurenčnosti evropske industrije je zato treba zagotoviti široko paleto surovin iz tretjih držav.
Za nikljeve baterije, ki so temeljna sestavina mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov in hibridnih avtomobilov, potrebujemo lantan, enega od 17 redkih zemeljskih elementov, ki jih je v Evropi izredno malo. Za medicinske pripomočke in optično opremo potrebujemo kovino tantal, ki se nahaja samo v Braziliji in Avstraliji. Za industrijo EU je ključnih 14 surovin, ki jih v Evropi primanjkuje, težko so dostopne tudi na tujih trgih.
„Čeprav nobena država na svetu nima vseh surovin, ki jih potrebuje, je Evropa še posebej ranljiva, saj je odvisna od uvoza številnih pomembnih surovin. Povezovanje in sodelovanje z drugimi državami sta zato ključna elementa evropske strategije o surovinah. Strategija je lahko uspešna samo s sodelovanjem Komisije in držav članic ter skupnim prizadevanjem za isti cilj.“
Seznam surovin, ki jih primanjkuje, se lahko še podaljša, saj trg s surovinami vedno bolj izkrivljajo protekcionistične trgovinske politike z izvoznimi in uvoznimi dajatvami, določanjem cen in omejevalnimi naložbenimi pravili. Leta 2012 je na primer EU vložila pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji proti Kitajski zaradi njenih omejitev pri izvozu redkih zemelj. Povečuje se tudi svetovno povpraševanje po surovinah, kar je dvignilo cene.
Ob upoštevanju navedenega je treba oblikovati celovito „diplomatsko strategijo za dostop do surovin“, na podlagi katere lahko pri pogajanjih s svetovnimi partnerjih kot pogajalske instrumente uporabljamo trgovino, razvoj in dostop do surovin. Ko naš evropski trg — največji na svetu — odpiramo tuji konkurenci, se moramo v zameno odločno prizadevati za dostop do tujih virov pod poštenimi pogoji.
Zdaj potekajo pogovori o dostopu do surovin s številnimi partnerji, vključno z Argentino, Kitajsko, Grenlandijo, Japonsko, Mehiko, Rusijo in Združenimi državami Amerike. Pomembno je, da te pogovore spremenimo v podlago za dokončne sporazume.
Sodelovanje z Grenlandijo
Zlasti želimo okrepiti sodelovanje z Grenlandijo, in sicer v korist obeh strani z uporabo skupnih infrastruktur in naložb ali izgradnjo zmogljivosti v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem surovin. V imenu Evropske komisije sem junija 2012 v kraju Nuuk podpisal pismo o nameri sodelovanja na tem področju. Sopodpisnika sta bila evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs in grenlandski predsednik vlade Kuupik Kleist.Približno 58 % raziskovalnih podjetij, ki trenutno delujejo na Grenlandiji, je kanadskih ali avstralskih. Delež podjetij EU, ki poslujejo na Grenlandiji, je samo 15 % (predstavljajo ga Danska, Nemčija, Češka in Združeno kraljestvo). Tri četrtine dovoljenj za izkoriščanje surovin na Grenlandiji je v rokah evropskih podjetij, vendar je stopnja njihovega sodelovanja v tekočih dejavnostih raziskovanja nizka, saj imajo le nekaj dovoljenj za raziskovanje (imetniki dovoljenj so večinoma podjetja iz Združenega kraljestva, Nemčije in Danske).
Dostop do surovin:vzpostavitev prednostnih odnosov z Afriko
Na četrtem srečanju kolegijev Evropske komisije in Komisije Afriške unije 8. junija 2010 v Adis Abebi sem izpostavil pomembne vidike v odnosih med obema celinama: trajnostna politika za boljšo preskrbo s surovinami ter možnosti okrepljenega regionalnega povezovanja in infrastrukture, zlasti na področju vesoljskih aplikacij.
V zvezi s preskrbo s surovinami sta se obe komisiji dogovorili za skupno delo na področju upravljanja, razvoja infrastrukture in geološkega znanja.
Januarja 2012 je v Bruslju potekala konferenca na visoki ravni o partnerstvu med EU in Afriko na področju surovin pod naslovom „Bogastvo mineralnih virov za resnični razvoj Afrike“.
Komisija se je s svojo pobudo za surovine zavezala, da bo v povezavi z afriškimi državami še naprej ocenjevala izvedljivost pomoči za nadaljnje sodelovanje pri geoloških raziskavah na obeh celinah in za spodbujanje s tem povezanega sodelovanja na večstranskih forumih, kot je Unescov program za geoznanost.
Ocenjevalna študija na to temo se naj bi začela leta 2013. Določila naj bi skupne projekte za ugotavljanje in ocenjevanje afriških zalog, vzpostavila mrežo za usposabljanje za afriške raziskave ter izmenjavo in digitalizacijo podatkov.
V tem procesu imajo ključno vlogo evropske geološke raziskave.
Večja proizvodnja surovin v Evropi
Potrebna je večja trajnost rudarskih projektov v Evropi. Izboljšati je treba regulativni okvir za surovine in s tem zagotoviti stabilno in konkurenčno dobavo surovin iz virov v EU. Ker so naši viri omejeni, moramo kar najbolje izkoristiti svoj tehnološke možnosti, hkrati pa ohraniti trajnost naše rudarske industrije.
Ocenjuje se, da je v Evropi v globini od 500 do 1 000 metrov za približno 100 milijard evrov neizkoriščenih mineralnih surovin. Komisija je zato ustanovila evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin, da bi povečala lastno proizvodnjo surovin. Partnerstvo združuje finančne in človeške vire ter povezuje države članice, podjetja in raziskovalce v skupnem prizadevanju za razvoj inovacij, s katerimi bi podprli raziskovanje, pridobivanje in predelavo surovin. Nove tehnologije bodo omogočile pridobivanje iz večjih globin, na bolj odmaknjenih območjih in v težjih pogojih. Potrebni so tudi ukrepi za razvoj nadomestkov za nujno potrebne surovine ter za boljše recikliranje 17 kg odpadkov električne in elektronske opreme, kolikor jih letno proizvede vsak državljan EU.