Industrija in podjetništvo
Jeklo
Zavarovati prihodnost jeklarske industrije v Evropi
Današnja Evropska unija je nastala z jeklom. Po koncu druge svetovne vojne je namreč Evropska skupnost za premog in jeklo postala prvi zametek tega, kar je danes Evropska unija. Od tedaj se je seveda marsikaj spremenilo, toda jeklarska industrija ostaja pomemben del gospodarstva EU, saj je v njej zaposlenih skupno 360 000 ljudi iz 23 držav članic, jeklo pa je še vedno osnovni material, ki sestavlja pretežen del našega sveta, od stavb do hladilnikov.
Brez jeklarske panoge evropska industrija ne bi mogla delovati. Proizvajalci avtomobilov, ladjedelnice, strojegradnja, obrambna industrija in gradbeništvo bi morali svojo osnovno surovino poiskati v tujini in plačati precej višje cene.
„Evropsko povezovanje je vse od leta 1952 temeljilo na sektorju premoga in jekla. Toda odkar je leta 2002 Pogodba o evropski skupnosti za premog in jeklo potekla, je jeklarska industrija nekako prepuščena sama sebi. Čas je torej, da se spet začnemo zanimati za jeklo. Potrebujemo ga, ne samo za gradbeništvo in avtomobilsko industrijo, ampak tudi za to, da bomo sploh lahko izkoristili vire zelene gospodarske rasti. Jeklarska industrija ostaja evropska strateška panoga in s skupnimi močmi ji moramo pomagati prebroditi sedanjo krizo.“
Evropska komisija si zato kljub nedavnim nenadnim spremembam v svetovni industriji prizadeva, da bi se proizvodnja jekla v Evropi obdržala v zadostnem obsegu.
Evropska unija ostaja drugi največji proizvajalec jekla na svetu, čeprav se je njen delež v svetovni proizvodnji jekla v času od 2001 do 2011 zmanjšal z 22 % na 12 %. Proizvodnja jekla v EU se je v primerjavi s proizvodnjo leta 2007 znižala za 17 %, neizkoriščenih je 25 % naših proizvodnih zmogljivosti. Številne jeklarne so se zato morale zapreti ali pa jih ta usoda še čaka.
Ta trend je treba zaustaviti in v Evropi obnoviti povpraševanje po jeklu, ki se je zaradi finančne in gospodarske krize znatno zmanjšalo.
Če bi se krize lotili z dobro naložbeno politiko, bi po ocenah spodbudili povpraševanje pri največjih odjemalcih jekla v Evropi, avtomobilski industriji in gradbeništvu. Samo ta dva sektorja porabita 40 % vsega proizvedenega jekla. Evropska komisija je zato predlagala številne podporne ukrepe.
Nujno bo treba tudi spremeniti in prilagoditi politiko EU glede preprečevanja podnebnih sprememb. Evropska unija ima vodilno vlogo v zeleni revoluciji. To vlogo seveda mora obdržati. Toda če s svojimi strogimi okoljskimi predpisi in davki sili jeklarsko industrijo, da proizvodnjo seli v tujino, svojega stališča v boju proti podnebnim spremembam pravzaprav ne bo izboljšala.
Toplogredni plini škodijo našemu planetu ne glede na to, kje nastajajo. Proizvodnja jekla v svetu narašča, zato bi si morali prizadevati spodbuditi proizvodnjo v Evropi, saj je pri nas okolje bolje zavarovano kot v državah, ki niso niti podpisale sporazuma OZN o podnebnih spremembah, tj. kjotskega protokola. Takšen premik bo v korist planetu in bo hkrati pripomogel k zmanjšanju visoke brezposelnosti v Evropi.
Znižati bi bilo treba tudi stroške za energijo, ki v evropski jeklarni znašajo 40 % vseh stroškov, kar je občutno več kot v ZDA, Rusiji, Bližnjem vzhodu ali Kitajski.
Evropska komisija se je teh vprašanj lotila z akcijskim načrtom za jeklarsko industrijo, ki ga je objavila junija 2013, in zdaj postopoma uveljavlja predlagane ukrepe.