Dosedanji dosežki

• Komisija in države EU so ustvarile temelje sodobnega, digitaliziranega sistema za čezmejno usklajevanje sistemov socialne varnosti. To organom olajšuje izmenjavo informacij in izboljšuje način, kako javni organi opravljajo storitve za javnost. 
• Sistem EESSI je izboljšal izmenjavo informacij in sodelovanje med nosilci socialne varnosti.
• Potekajo tudi prizadevanja za poenostavitev interakcij med ljudmi, ki delajo v podjetjih ali jih vodijo v drugih državah EU, in javnimi organi po vsej Evropi:
  • zahvaljujoč uredbi o enotnem digitalnem portalu bi morali imeti ljudje in podjetja do decembra 2023 dostop do treh popolnoma spletnih postopkov koordinacije sistemov socialne varnosti, pri katerih se rezultati zagotavljajo elektronsko
  • začel se je pilotni projekt ESSPASS za preučitev digitalne rešitve za izdajanje in čezmejno preverjanje pravic na področju socialne varnosti

Zakaj Komisija predlaga ukrepe na tem področju?

Pravila EU že ščitijo pravice socialne varnosti državljanov, ki se gibljejo znotraj Evrope, in jim zagotavljajo dostop do upravičenih dajatev. Digitalizacija lahko prispeva k učinkovitejši uporabi teh pravil. Ta pobuda postavlja temelje za morebitne prihodnje ukrepe za nadaljnje olajšanje življenja mobilnih državljanov z digitalizacijo ter zmanjšanje bremena za podjetja in nacionalne organe, ki se ukvarjajo s čezmejno socialno varnostjo. To bo prispevalo tudi k digitalnemu prehodu Evrope.

Kako bo večja digitalizacija pomagala pri koordinaciji sistemov socialne varnosti?

Digitalizacija bo izboljšala usklajevanje med sistemi socialne varnosti in prispevala k reševanju izzivov, s katerimi se soočajo državljani, podjetja in javni organi, na primer:

• Ljudje, ki živijo v drugih državah EU ali vodijo podjetja v teh državah, se pogosto soočajo z izzivi, ko sodelujejo z ustanovami socialne varnosti in drugimi javnimi organi. Postopki potrjevanja in preverjanja pravic socialne varnosti so lahko dolgotrajni in pogosto temeljijo na izmenjavi fizičnih dokumentov (t. i. „prenosni dokumenti“, vključno z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja). Podjetja se lahko soočajo z upravnimi stroški in ovirami, zlasti kadar svoje zaposlene napotijo na začasno delo v tujino.
• Nosilci socialne varnosti imajo pogosto težave pri dostopu do informacij in njihovi izmenjavi zaradi nezadostne interoperabilnosti med nacionalnimi sistemi. Nastajajo tudi stroški, povezani npr. s preverjanjem pravic, izdajanjem ali nadomeščanjem dokumentov, goljufijami in napakami v zvezi s prenosnimi dokumenti ali neustrezno uporabo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.

Kateri so glavni ukrepi, ki jih predlaga Komisija?

Cilj načrtov Komisije je:

1. spodbujati digitalizacijo koordinacije sistemov socialne varnosti, osredotočeno na državljane, z:

• zagotavljanjem nemotenih digitalnih izkušenj za ljudi, ki potujejo, se gibljejo in delajo v drugih državah EU ali vodijo podjetja v tujini, kadar sodelujejo z javnimi organi
• zagotavljanjem učinkovitih, digitalnih in interoperabilnih čezmejnih javnih storitev, ki so enostavno dostopne in uporabne

2. izboljšati sodelovanje in izmenjave informacij o socialni varnosti med nosilci

Ukrepi vključujejo:

• zaključek izvedbe EESSI najpozneje do konca leta 2024 in stalno izboljševanje obstoječega sistema
• nadaljnja zavezanost držav EU dejavnostim ESSPASS in na podlagi rezultatov ocena Komisije o njegovi morebitni obsežni uporabi
• digitalizacija drugih postopkov, razen tistih, ki bodo digitalizirani v skladu z uredbo o enotnem digitalnem portalu, do leta 2025, na primer na področju denarnih nadomestil za brezposelnost, nesreč pri delu, poklicnih bolezni in zdravstvenega varstva
• boljša izmenjava podatkov in interoperabilnost v čezmejnem okviru
• trajne naložbe v avtomatizacijo procesov za zadeve koordinacije sistemov socialne varnosti
• analiza možnosti za poenostavitev za nemoteno digitalno izkušnjo ljudi, ki živijo in delajo v tujini v EU
• letna srečanja na visoki ravni z državami članicami za spremljanje in podporo napredku

Kako bo večja digitalizacija na tem področju koristila ljudem, podjetjem in javnim organom?

Za državljane, ki se gibljejo znotraj Evrope:

• nemoten in lažji dostop do javnih storitev, vključno s hitrejšim dostopom do dokumentov za dokazovanje njihovih pravic socialne varnosti v tujini
• elektronski dokumenti v digitalnih denarnicah za lažje priznavanje upravičenosti ter popoln nadzor in lastništvo osebnih podatkov s strani zadevne osebe
• lažje uveljavljanje pravic socialne varnosti v drugih državah, kot je nenačrtovano zdravljenje v tujini
• hitrejša in varnejša obdelava zahtevkov za dajatve socialne varnosti

Za nosilce socialne varnosti in druge javne organe:

• večja učinkovitost in boljša kakovost storitev socialne varnosti, vključno s čezmejnimi storitvami
• zanesljivo digitalno preverjanje pravic socialne varnosti, zmanjšanje stroškov ter tveganja napak in goljufij
• boljše sodelovanje in boljši dostop do podatkov o socialni varnosti ter njihova izmenjava, tudi čezmejno, ob upoštevanju strogih pravil o varstvu podatkov in varnostnih predpisov

Za podjetja, ki opravljajo storitve v tujini:

• enostavnejši upravni postopki in interakcije z nosilci socialne varnosti, vključno s spletnim vlaganjem vlog in izdajanjem dokumentov, na primer pri pošiljanju zaposlenih na delo v drugo državo EU

Katere pravice imate zdaj z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja? Ali se bodo te pravice z novo pobudo spremenile?

Ukrepi, predlagani v sporočilu, ne bodo povzročili sprememb pravil EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja vam bo še naprej omogočala dostop do zdravstvenega varstva, potrebnega z medicinskega vidika, v kateri koli od 27 držav EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem, v Švici in Združenem kraljestvu pod enakimi pogoji in z enakimi stroški kot veljajo za zavarovance v tej državi.

Kaj sledi v zvezi z ESSPASS – ali bo ta za države članice postal obvezen?

Dva konzorcija institucij držav EU trenutno ob finančni podpori Komisije poskusno izvajata izdajanje in preverjanje potrdila A1 in evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Komisija se bo na podlagi rezultatov pilotnih dejavnosti, ki naj bi se zaključile leta 2025, odločila o naslednjih korakih, vključno z izvedljivostjo uvedbe ESSPASS v vseh državah EU in tem, ali bi bil za to potreben nov zakonodajni okvir.

Več informacij o evropski izkaznici socialnega zavarovanja.

Kakšno je trenutno stanje v zvezi s sistemom elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI)? Koliko držav in katere države članice so se pridružile in kako bo Komisija k temu spodbudila preostale?

Po več letih izvajanja sistem EESSI deluje v vseh 32 sodelujočih državah (EU 27, Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški, Švici in Združenem kraljestvu), 13 od njih (BG, DK, EE, FR, CY, LV, HU, MT, PT, SE in IS, NO in UK) pa jih lahko izmenjuje informacije na vseh področjih socialne varnosti. 18 držav je doseglo raven izvedbe več kot 90 %. Zahvaljujoč sistemu EESSI so nosilci socialne varnosti od leta 2019 hitreje in varno obravnavali več kot 16 milijonov zadev na področju socialne varnosti oseb, ki potujejo, živijo, študirajo, se upokojujejo in/ali delajo v drugi državi.

Komisija bo še naprej pomagala državam članicam pri izvajanju ter zagotavlja četrtletno spremljanje in poročanje o nacionalnih prizadevanjih na spletišču Europa GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje.

Katere druge digitalne pobude so namenjene podpori prostemu gibanju in pravični mobilnosti?

Uredba o enotnem digitalnem portalu

V uredbi o enotnem digitalnem portalu so države EU pozvane, naj državljanom in podjetjem do 12. decembra 2023 prek spletišča Your Europe v celoti na spletu omogočijo dostop do 21 upravnih postopkov, njihovo dokončanje in elektronsko prejemanje rezultatov.

Postopki v zvezi s koordinacijo sistemov socialne varnosti so:

• zahtevek za odločitev o veljavni zakonodaji s področja socialne varnosti
• vloge za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja
• zahtevek za pokojnino

Za čezmejno izmenjavo dokumentov in informacij, potrebnih za 21 postopkov, se razvija tehnični sistem po načelu „samo enkrat“. Cilj je ponovno uporabiti informacije, ki jih druge uprave v Evropi že hranijo v elektronski obliki.

Evropski okvir za digitalno identiteto

Evropski okvir za digitalno identiteto bo ljudem in podjetjem v EU olajšal čezmejni dostop do javnih in zasebnih storitev. Države EU bodo izdale usklajene evropske denarnice za digitalno identiteto, ki bodo posameznikom in podjetjem omogočile prostovoljno shranjevanje in izmenjavo podatkov in digitalnih dokumentov. Ta okvir bi se lahko uporabljal tudi za koordinacijo sistemov socialne varnosti.

Za preskušanje denarnic za digitalno identiteto se s podporo programa Digitalna Evropa izvajajo obsežni pilotni projekti. Skupina institucij iz različnih držav trenutno poskusno izvaja med drugim izdajanje in preverjanje potrdila A1 in evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.

Več informacij o tem, kako namerava ESSPASS graditi na okviru EUDI.

Predlog akta o interoperabilni Evropi

Cilj predlaganega akta o interoperabilni Evropi je vzpostaviti okvir sodelovanja za javne uprave po vsej EU, da bi se dogovorile o skupnih in interoperabilnih rešitvah.  Državljani in podjetja bodo imeli koristi od učinkovitejših javnih storitev zaradi boljše povezanosti digitalnih javnih uprav in boljše izmenjave podatkov v vseh sektorjih in državah EU.

Evropska strategija za podatke

Cilj evropske strategije za podatke, ki je bila uvedena leta 2020, je med drugim olajšati izmenjavo podatkov med javnimi organi. To prispeva k izboljšanju javnih storitev, pa tudi k zmanjšanju upravnega bremena za mobilne državljane in podjetja, ki delujejo na enotnem trgu.

Ukrepi se osredotočajo na:

• medsektorski okvir upravljanja za dostop do podatkov in njihovo uporabo
• tehnološke sisteme in infrastrukturo
• izboljšanje digitalnih spretnosti
• spodbujanje evropskih podatkovnih prostorov v strateških sektorjih

Evropska storitev za sledenje pokojninam 

Ob podpori Komisije se razvija evropska storitev sledenja, ki naj bi ljudem kadar koli na njihovi poklicni poti zagotavljala informacije o njihovih pokojninskih pravicah v državah članicah, v katerih so delali.

Evropska storitev sledenja ne nadomešča potrebe, da posamezniki, ki so delali v več državah, ob koncu poklicne poti zahtevajo pokojnino v skladu s pravili EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Nosilci socialne varnosti uporabljajo sistem EESSI za izmenjavo informacij za izračun pokojnin. Državljani prejmejo obrazec P1, ki je uradni povzetek in izračun njihovih pokojninskih pravic.

Projekt o delovni in socialni osebni izkaznici 

V različnih državah so bile uvedene delovne ali socialne osebne izkaznice, da bi se zagotovila skladnost z zahtevami delovnega prava za delavce, vključno s tistimi, ki delajo v različnih državah. Socialni partnerji EU v gradbenem sektorju ob finančni podpori Komisije preučujejo možnosti za interoperabilnost med temi karticami.

Evropska platforma za okrepitev sodelovanja proti neprijavljenemu delu v okviru Evropskega organa za delo ocenjuje tudi učinkovitost socialnih osebnih izkaznic kot orodja za boj proti neprijavljenemu delu.

Informacijski sistem za notranji trg in e-izjava o napotitvi delavcev v tujino

Informacijski sistem za notranji trg (IMI) organom pomaga pri čezmejnem sodelovanju in izpolnjevanju njihovih obveznosti na različnih področjih, med drugim na podlagi zakonodaje EU o napotitvi delavcev v tujino.

Kaj je e-izjava o napotitvi delavcev?

Komisija in države članice si prizadevajo za oblikovanje skupnega elektronskega obrazca (e-izjava), ki ga bodo lahko države uporabljale prostovoljno pri napotitvi delavcev na delo v tujino. Cilj je zmanjšati upravno breme za ponudnike storitev in zadevnim organom olajšati izmenjavo informacij. E-izjava bi lahko pripomogla tudi k boju proti goljufijam in zlorabam sistema.

Napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa

Z Direktivo (EU) 2020/1057 so bile uvedene posebne upravne in nadzorne zahteve za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa. Cestni prevozniki morajo izjavo o napotitvi predložiti na večjezičnem portalu „Cestni prevoz – Izjava o napotitvi“, ki je povezan s sistemom IMI.

Pobude na področju e-zdravja 

V okviru prihodnjega evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora si Komisija in države članice prizadevajo omogočiti polno uporabo digitalne infrastrukture „MyHealth@EU“ po vsej Evropi za izmenjavo e-receptov, povzetkov podatkov o pacientih, laboratorijskih rezultatov, poročil o odpustu iz bolnišnice in medicinskih slik.

To bi lahko pripomoglo k poenostavitvi upravnih postopkov, povezanih s povračilom stroškov čezmejnega zdravstvenega varstva v skladu z direktivo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.

V letu 2023 v enajstih državah članicah že deluje Mojezdravje@EU (MyHealth@EU) s storitvami e-receptov in povzetkov podatkov o pacientu.

Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige

Evropska infrastruktura za storitve blokovne verige (EBSI) je pobuda Evropske komisije in evropskega partnerstva za blokovne verige. Njen namen je podpreti izvajanje čezmejnih javnih storitev z uporabo tehnologije veriženja blokov.

EBSI se lahko uporablja za shranjevanje informacij na zanesljiv in decentraliziran način. Omogoča nove oblike preverjanja, sledljivosti in preglednosti za posameznike pri stikih z javnimi službami v EU. ESSPASS je bil izbran kot eden od primerov za poskusno uporabo na EBSI.