Evropska mesta dosegajo uspeh z uporabo zelenih pristopov

Evropska unija s politikami in financiranjem podpira prizadevanja mest, da postanejo bolj zelena in bolj trajnostna. Ta urbanistom pomagajo doseči cilje EU glede zelenega prehoda na krožno gospodarstvo.

Na primer, strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 vključuje načrt za obnovo narave, ki bo mestnim oblastem pomagal uvesti naravne rešitve, ki lahko izboljšajo kakovost življenja.

Medtem pa strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam podpira mesta pri sprejemanju ukrepov za ublažitev vpliva globalnega segrevanja.

Kot del evropskega zelenega dogovora, je bil leta 2020 sprejet nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo. S sprejemanjem konceptov krožnega gospodarstva pri upravljanju virov se lahko mesta usmerijo na pot k večji trajnosti.

EU je razvila tudi merila za javna naročila, ki usmerjajo organe pri objavljanju „zelenih“ javnih razpisov. Poleg tega nova Leipziška listina zagotavlja okvirni dokument politike za trajnostni urbani razvoj v Evropi. 

V okviru agende EU za mesta so bila ustanovljena tri partnerstva z več zainteresiranimi stranmi z namenom informiranja in izboljšanja prakse trajnostnega razvoja mest:

• partnerstvo za krožno gospodarstvo,
• partnerstvo za inovativno in odgovorno javno naročanje ter
• partnerstvo za trajnostno rabo zemljišč in naravne rešitve.

Številna evropska mesta so z enim ali več od teh partnerstev sprejela specifične ukrepe z močnim poudarkom na trajnostnem razvoju mest. Poleg tega so bile s podporo ESRR oblikovane celostne urbane strategije. Mestom pri razvijanju specifičnih pobud pomagata tudi programa URBACT in Inovativni urbanistični ukrepi.

Izredne trajnostne rešitve

Italijansko mesto Bologna je po navdihu delovanja partnerstva za trajnostno rabo zemljišč in naravne rešitve leta 2018 začelo pregledovati svoj splošni urbanistični načrt. Novi načrt zajema načela krožnega gospodarstva, hkrati pa spodbuja obnovo prsti in zmanjševanje širjenja mestnih površin.

Izkoriščanje zemljišč in količina zemljišč, ki je izgubljena zaradi urbanega razvoja, je zdaj glavni referenčni kazalnik za merjenje novih urbanističnih projektov v mestu. Novi okvir načrtovanja je spodbudil tudi obnovo in regeneracijo neizkoriščenih površin in starih stavb.

Medtem je nizozemsko mesto Haarlem prevzelo vlogo koordinatorja za partnerstvo za inovativno in odgovorno javno naročanje. Ustvarilo je tudi lokalne centre za sodelovanje, ki se osredotočajo na vzpostavljanje trajnostnih strategij javnega naročanja.

Občine, ki so odgovorne za načrtovanje in javna naročila, nimajo vedno dovolj strokovnjakov za javna naročila, njihova raven usposobljenosti pa se lahko razlikuje. Centri pomagajo pri reševanju teh vprašanj z združevanjem virov in strokovnega znanja, s čimer se zagotovijo kakovostne prakse javnih naročil.

Drugo največje slovensko mesto Maribor je razvilo način za izbiro učinkovitih urbanističnih posegov, ki upoštevajo gospodarske, okoljske in družbene potrebe.

Mesto je začelo z razvojem strategije krožnega gospodarstva, pobude, ki je prejela sredstva iz projekta Greencycle, ki ga podpira ESRR.

Maribor med drugim izvaja projekt Urbana zemljina za hrano, katerega cilj je zmanjšati količino bioloških in gradbenih odpadkov, ki končajo na odlagališčih, in jih preusmeriti v proizvodnjo prsti za vrtove, zelene površine in gradbišča.

Krotenje urbane džungle

Mesto Prato v Italiji uresničuje številne pobude za povečanje trajnosti. Na primer, projekt Piu' Prato pomaga pri prenovi mestnega okrožja Macrolotto, da bi postalo bolj prijazno in gospodarsko živahno.

Dejavnosti projekta vključujejo ponovno uporabo zapuščenih stavb, izgradnjo zelenih površin in spodbujanje trajnostne mobilnosti. Medtem pa je cilj projekta Urbana džungla Prato obnoviti naravo v določenih soseskah s postavitvijo zelenih površin.

Koordinator Partnerstva za krožno gospodarstvo je Oslo, glavno mesto Norveške. Eden izmed ključnih dosežkov partnerstva je razvoj nabora 29 kazalnikov uspešnosti za merjenje napredka mesta v smeri modela krožnega gospodarstva.

Mesto je razvilo številne pobude za zmanjšanje količine odpadkov. Vzpostavili so devet mini reciklažnih postaj, da bi prebivalcem olajšali odlaganje majhnih količin kosovnih in nevarnih odpadkov, ne da bi potrebovali lastno vozilo.

VEČ O TEM

Uporaba krožnih javnih naročil ter specifičnih ciljev in kazalnikov