1988 - po pristopu Grčije (1981), Španije in Portugalske (1986) so bili za skladen razvoj EU v splošno kohezijsko politiko vključeni strukturni skladi, s katerimi so uvedli temeljna načela:
osredotočanje na najrevnejše in najbolj zaostale regije,
večletno načrtovanje programov,
strateško usmerjanje naložb,
vključevanje regionalnih in lokalnih partnerjev.
Proračun: 64 milijard ECU
1994 - 1999
1993 - Maastrichtska pogodba je uvedla tri novosti:
1993 - ustanovitev Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva
1994-99 - EU je podvojila sredstva za strukturna sklada in kohezijski sklad, ki so tako predstavljala tretjino proračuna EU.
1995 - dodan je bil poseben cilj za podporo redko poseljenim regijam na Finskem in Švedskem.
Proračun: 168 milijard ECU
2000 - 2006
2000 - z Lizbonsko strategijo si je Evropska unija za prednostne naloge zadala gospodarsko rast, zaposlovanje in inovacije. Temu so ustrezno prilagodili tudi prednostne naloge kohezijske.
2000-04 - predpristopni instrumenti so državam, ki so čakale na pristop k Evropski uniji, zagotovili finančno in strokovno pomoč.
2004 - širitev EU na deset novih držav članic (prebivalstvo EU se je povečalo za 20 %, njen BDP pa samo za 5 %).
Proračun: 213 milijard EUR za 15 obstoječih članic; 22 milijard EUR za nove države članice (2004-06)
2007 - 2013
2007: Bolgarija in Romunija se pridružita Evropski uniji
2013: Hrvaška se pridruži Evropski uniji
Poenostavljena pravila in strukture
Poudarek na preglednosti in komunikaciji ter še večja osredotočenost na rast in delovna mesta sta ključna elementa reforme
Ključna področja za naložbe (25 % sredstev je namenjenih raziskavam in inovacijam, 30 % pa okoljski infrastrukturi in ukrepom za boj proti podnebnim spremembam)
