Dr Qasim Chaudhry, podpredsednik znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov in predsednik delovne skupine za nanomateriale v kozmetičnih izdelkih

Evropska komisija je neodvisni znanstveni odbor za varstvo potrošnikov pred kratkim zaprosila, naj pripravi mnenje o varnosti nanooblik silikagela, hidratiranega silikagela, površinsko obdelanega silikagela (sililata in dimetil sililata). Te nanodelce uporabljajo v kozmetičnih izdelkih za lase, kožo, ustnice, obraz in nohte.

Evropska komisija znanstveni odbor navadno zaprosi za mnenje, kadar se pojavijo pomisleki glede varnosti neprehrambenih izdelkov široke potrošnje, tudi kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin. V Evropski uniji je uporaba nanomaterialov v kozmetičnih izdelkih zakonsko urejena. Vsi izdelovalci kozmetike, ki nameravajo dati na trg izdelke z nanomateriali, morajo Evropsko komisijo o tem obvestiti šest mesecev vnaprej.

Kadar Evropska komisija prejme obvestilo o sestavini, ki vzbuja pomisleke o morebitnih posledicah za zdravje, ustrezna ocena tveganja pa ni bila izvedena, Komisija lahko zaprosi znanstveni odbor za mnenje.  

Tudi v tem primeru je bilo tako – Komisija je prejela 172 obvestil o izdelkih, ki vsebujejo nanodelce katere od teh štirih oblik silikagela.  

Znanstveni odbor je v skladu s svojimi pooblastili preučil podatke, ki so jih poslali proizvajalci, ter relevantne študije drugih znanstvenih teles, objavljene v angleščini. Po temeljiti analizi je mnenje objavil marca 2015 na spletišču in v njem navedel, da ni dokazov, da bi nanodelci silikagela prodirali v kožo ali bili toksični, da pa po drugi strani prav tako ni dovolj dokazov, ki bi to zanesljivo ovrgli.  

Teh izdelkov ne bo mogoče razglasiti za varne ali nevarne, dokler ne bo na razpolago več podatkov o značilnostih nanooblik silikagela, ki se uporablja v kozmetičnih izdelkih, zlasti o njegovem prodiranju v kožo, predvsem ranjeno in poškodovano kožo, ter o njegovi morebitni sistemski toksičnosti.  

Poleg tega so nekatere študije o neki drugi obliki silikagela pokazale na možno genotoksičnost. Potrebne so torej dodatne raziskave, preden bo mogoče ovreči možnost, da imajo enak učinek tudi nanodelci silikagela v kozmetičnih izdelkih, če prodrejo v celice.

Potrošniki so lahko mirni, saj Evropska komisija budno spremlja novosti v uporabi kemijskih in nanosestavin v potrošniških izdelkih, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi. Ko bodo zbrani novi dokazi, bo znanstveni odbor znova preučil varnost uporabe nanodelcev silikagela in svoje ugotovitve objavil v mnenju.

http://ec.europa.eu/dgs/health_food-safety/dyna/enews/enews.cfm?al_id=1594

Evropska komisija je glede na nove informacije zaprosila znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja, naj znova pregleda prejšnja mnenja o posledicah elektromagnetnega sevanja za zdravje ljudi.

Elektromagnetno sevanje je področje, ki pri ljudeh vzbuja zaskrbljenost, saj smo različnim frekvencam sevanja izpostavljeni bolj ali manj vsi, pač glede na naš način življenja in kraj, kjer živimo in delamo. Sevanje je lahko izjemno nizkih frekvenc (vir so npr. električni daljnovodi in električni transformatorji), srednjih frekvenc (vir: indukcijske plošče in druge gospodinjske naprave), frekvenc radijskih valov (vir: mobilna telefonija in druge naprave). 

Znanstveni odbor je pregledal najpomembnejše znanstvene študije o elektromagnetnem sevanju in posledicah tega za zdravje ter pripravil novo mnenje o morebitnih škodljivih učinkih elektromagnetnega sevanja (objavljeno 27. januarja 2015). Analiza znanstvene literature je zajela več kot 700 študij od leta 2009 naprej. Njihove ugotovitve so na splošno pomirjujoče: rezultati sedanjih znanstvenih raziskav kažejo, da ni dokazanih škodljivih učinkov na zdravje, če niso presežene mejne vrednosti, ki jih priporoča zakonodaja EU.

Vendar odbor v mnenju v zvezi s sevanjem srednjih frekvenc omenja, da so vir sevanja tudi indukcijski štedilniki, ki so v zadnjih letih vse bolj popularni. Pri njihovi uporabi smo lahko izpostavljeni elektromagnetnim poljem, ki presegajo referenčne vrednosti iz zakonodaje EU.

Glede izpostavljenosti frekvencam radijskega spektra in tveganjem za rakava obolenja mnenje ugotavlja, da je dokazov za povečano tveganje za možganski tumor (glioma) zdaj manj, morebitne povezave z rakom ušesa (akustični nevrom) pa bo treba še dodatno raziskati. Študije ne povezujejo sevanja telekomunikacijskih naprav z razvojem raka pri otrocih.

Iz nekaterih epidemioloških študij bi bilo mogoče sklepati na povečano tveganje za nastanek levkemije pri otrocih, ki so izpostavljeni elektromagnetnim poljem zelo nizkih frekvenc. Vendar mehanizmov tega vpliva niso odkrili, eksperimentalne raziskave takšnega sklepanja ne podpirajo, tu so še pomanjkljivosti epidemioloških študij, kar vse onemogoča povezavo vzrok–posledica.

V zvezi z reproduktivnim zdravjem nove raziskave ne dokazujejo, da bi imela izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju škodljive učinke ali povzročala druge simptome. Prav tako niso potrjene prejšnje domneve o povezavi med izpostavljenostjo sevanju in povečanim tveganjem za alzheimerjevo boleznijo.

Ne glede na vse povedano pa ostajajo pomisleki zlasti v zvezi s ponavljajočo se izpostavljenostjo kombiniranim virom sevanja.  Znanstveni odbor je v mnenju objavil še sklop najpomembnejših priporočil glede prednostnih raziskav ter metodološka navodila za načrtovanje preizkusov in glede minimalnih zahtev, kar naj bi zagotovilo kakovost in uporabnost podatkov za ocenjevanje tveganja.

http://ec.europa.eu/dgs/health_food-safety/dyna/enews/enews.cfm?al_id=1581

Bisfenol A uporabljajo v industriji plastike kot mehčalo, da so plastični izdelki upogljivejši. Ljudje smo mu izpostavljeni predvsem prek embalaže živil in znanstveniki veliko razpravljajo o obsegu in morebitnih učinkih te izpostavljenosti.

Bisfenol A se uporablja tudi za izdelavo medicinskih pripomočkov, denimo katetrov in vsadkov, ter nekaterih zobozdravstvenih pripomočkov, zato je Evropska komisija zaprosila znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja, naj preuči njihovo morebitno nevarnost za zdravje.

Pri večini teh izdelkov, tudi zobozdravstvenih, naj bi vsebnost bisfenola A ne imela škodljivih posledic za zdravje, saj ne presega dopustnega dnevnega vnosa 4 μg na kg telesne teže. Poleg tega je izpostavljenost bisfenolu A prek medicinskih pripomočkov časovno kratka, medtem ko se vrednosti za izračun dopustnega dnevnega vnosa nanašajo na stalno dnevno izpostavljenost v življenju.

Po ocenah je izpostavljenost bisfenolu A največja pri dolgotrajnejših zdravniških postopkih, predvsem pri intenzivni negi novorojenčkov, dolgotrajnejšem zdravljenju otrok ter dializi ledvičnih pacientov. Znanstveni odbor na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavlja, da bi v teh primerih lahko prišlo do škodljivih učinkov izpostavljenosti bisfenolu A, saj ta presega referenčne vrednosti, poleg tega so izpostavljene skupine zelo ranljive.  

Upoštevati je treba tudi koristnost teh medicinskih pripomočkov: nujni so na primer za preživetje nedonošenčkov. Pri tehtanju o morebitni zamenjavi bisfenola A v teh pripomočkih je treba zato vključiti oceno njegove učinkovitosti v zdravljenju ter toksikoloških lastnosti razpoložljivih alternativnih materialov.

http://ec.europa.eu/dgs/health_food-safety/dyna/enews/enews.cfm?al_id=1580

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja je na prošnjo Evropske komisije pred kratkim objavil novo mnenje o varnosti amalgamskih zobnih zalivk in alternativnih materialov za popravilo zob.

Zobni amalgam je „srebrna‟ zalivka iz zlitine kovin, tudi živega srebra. Zaradi hlapov živega srebra, ki se sproščajo iz amalgama, vzbuja veliko pomislekov.

Vendar sedanje znanstvene raziskave teh pomislekov ne podpirajo. Zdravstveni odbor je na podlagi trenutnih znanstvenih dokazov ugotovil, da ne zobni amalgam ne alternativni materiali za zalivke v normalnih okoliščinah rabe na splošno ne škodijo zdravju.

Uporaba alternativnih materialov za izdelavo novih zalivk je sicer ustrezna odločitev, zamenjave obstoječih amalgamskih zalivk pa ne priporočajo, razen ob alergičnih reakcijah pacienta. Pri odstranjevanju amalgama se namreč sprošča več živega srebra, kot se ga sicer iz zalivke. 

Pri odločanju glede materiala za zalivko naj zobozdravniki in pacienti upoštevajo, ali gre za popravilo prvih ali stalnih zob, kateri zob popravljajo, ali je pacient alergičen na živo srebro in druge sestavine materialov za popravilo zob.  Kot pri vseh drugih zdravniških posegih in zdravilih še posebna previdnost velja za rabo materialov pri popravilu zob nosečnicam.

http://ec.europa.eu/dgs/health_food-safety/dyna/enews/enews.cfm?al_id=1591

Nedavne raziskave na poskusnih živalih so pokazale, da krom (VI), ki ga užijejo s pitno vodo, lahko povzroči nastanek raznih vrst raka v njihovem prebavnem traktu. Za zdaj ni mogoče izključiti, da oralni vnos kroma (VI) ne povzroča raka tudi pri ljudeh. Zaradi varnosti so zato splošni mejni odmerek za krom (VI) znižali. Krom (VI) je najti tudi v številnih industrijskih izdelkih, vključno v nekaterih otroških igračah. Direktiva EU o varnosti igrač zato za vse igrače na trgu EU postavlja stroge mejne vrednosti glede količin kemikalij, ki prehajajo z igrače na otroka. 

Evropska komisija je zaprosila neodvisni znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja, naj pregleda najnovejše raziskave in izda svoje mnenje o kromu (VI) v igračah. Znanstveni odbor je v svojih sklepih navedel, da bi bilo treba sedanje mejne vrednosti za krom (VI) v igračah znižati v skladu z novim varnim mejnim odmerkom. Znanstveni odbor poleg tega tudi meni, da je treba upoštevati še vnos kroma (VI) iz drugih virov, denimo s pitno vodo in iz okolja, zato priporoča, da bi bilo treba uporabiti najboljše možne tehnologije in vsebnost kroma (VI) v igračah znižati na najmanjše možne vrednosti.

http://ec.europa.eu/dgs/health_food-safety/dyna/enews/enews.cfm?al_id=1566