Uvod

Vsakdo ima pravico do enakih možnosti! Pravična obravnava je temeljna pravica v Evropski uniji. Diskriminacija na podlagi spola, starosti, invalidnosti, rasnega ali etničnega porekla, vere, prepričanja ali spolne usmerjenosti je nezakonita.   

Enako obravnavanje žensk in moških

Zakoni, ki ženskam in moškim zagotavljajo enake pravice, obstajajo že od samih začetkov Evropske skupnosti.  

Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo sprejetih 13 zakonodajnih aktov za zagotovitev pravične in enake obravnave žensk in moških na delovnem mestu.  

Ti predpisi zajemajo različna področja, vključno z enakim obravnavanjem pri prijavi za delovno mesto, enako obravnavo na delovnem mestu, zaščito nosečih delavk in doječih mater ter pravice do porodniškega in starševskega dopusta.  

Milijoni žensk in moških v Evropi te pravice uživajo vsak dan, pa vendar le redki vedo, da za njimi stoji Evropska unija.  

Boj proti drugim oblikam diskriminacije na delovnem mestu

Predpisom o enakih pravicah žensk in moških je bila leta 2000 dodana nova zakonodaja EU, ki prepoveduje diskriminacijo iz drugih razlogov. V skladu z novo zakonodajo je prepovedano diskriminirati zaradi:  

• rasnega ali etničnega porekla,
• vere in prepričanja, 
• invalidnosti,
• spolne usmerjenosti,
• starosti.  

Teh pet področij diskriminacije, skupaj z diskriminacijo na podlagi spola, je vključenih v Lizbonsko pogodbo kot področja, na katerih lahko EU ukrepa za preprečevanje diskriminacije.  

Do diskriminacije lahko seveda pride tudi iz drugih razlogov, npr. ker je oseba poročena ali ne, zaradi višine njenega dohodka ali zaradi kraja, kjer živi. Diskriminacija je lahko tudi posledica spleta različnih dejavnikov, npr. zaradi spola in starosti osebe (starejše ženske so denimo še posebej pogosto žrtve nepravične obravnave na trgu delovne sile).    

Zakoni za zaščito pred diskriminacijo zaradi rasnega in etničnega porekla poleg zaposlovanja urejajo tudi ostala področja vsakodnevnega življenja, kjer lahko pride do nepravične obravnave, npr. v šolah, pri nastanitvi, zdravstveni oskrbi ali dostopu do dobrin in storitev, npr. nepravična obravnava v trgovinah, hotelih itd.  

Vse države v EU morajo sprejeti in uveljaviti pravila o enakosti. Te predpise morajo sprejeti tudi države, ki se želijo pridružiti EU. 

Zakonodaja EU o enakem obravnavanju zagotavlja minimalno stopnjo zaščite, ki velja za vse, ki živijo in delajo v Evropski uniji. Države pa lahko naredijo korak naprej in sprejmejo še strožje predpise.  

Pomoč

Več informacij o pravicah in obveznostih, ki jih imajo državljani po zakonodaji EU, ter o tem, kje v državi poiskati nasvete in pomoč, je na spodnjih povezavah. 

Zakonodaja je bistvena prvina boja za enakopravnost, vendar zgolj to ni dovolj. Evropska unija se diskriminacije loteva tudi s številnimi drugimi ukrepi, denimo s finančno podporo projektom, z raziskavami, kampanjami obveščanja in ozaveščanja.