Generalka

"Torej, ali ne verjamete, da smo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo?", vpraša v malce šaljivem in zbadljivem tonu Andrzej Chrobak, vodja svetovalcev za mednarodno sodelovanje na Agenciji za prestrukturiranje in obnovo kmetijstva (ARIMR), izvajalcu programa SAPARD1 na Poljskem. Francoskega sogovornika povabi na obisk več kmetijskih obratov, prejemnikov pomoči, med drugim k Jadwigi in Zdzislawu Sidoreku, pridelovalcema mleka v Jeleniewu. S pomočjo programa SAPARD v višini 12 400 evrov in v skladu z evropskimi predpisi sta opremila povsem nov hlev, v katerem se svobodno premika 35 krav. "Vložila sva nov zahtevek za 10 000 evrov", pravi Zdzislaw," tokrat predvsem za nakup nove vrste ležišča za dobro najnih živali." Ravnanje zakoncev Sidorek je tipično za mlade poljske kmetovalce, ki so odločeni nadaljevati in tudi razvijati svojo dejavnost tudi po vstopu v Evropsko unijo. "To so pravi podjetniki, prostovoljci, brez kompleksov in odprti za novosti", pretirava Grzegorz Chelminski iz regionalne izpostave ARIMR. Smo na severu voivodie (dežele) Podlašije, natančneje v poviats (okrajih) Augustow, Suwalki, Grajewo in Sejny, na skrajnem severovzhodu Poljske, na tromeji Poljske, Belorusije in Litve. Tudi ruska enklava Kaliningrad je povsem blizu. Na tem območju je pridelava mleka primarna kmetijska dejavnost. Program SAPARD namenja sredstva pretežno za vlaganja v izboljšanje pridelave in v izpolnjevanje okoljevarstvenih standardov mlekarskih farm: material za siliranje, molzni stroji, naprave za obdelavo hlevskega gnoja, trosilniki gnoja... Sidorekova se bojita le "da bi ostala edina mlečna pridelovalca v skladu z evropskimi predpisi v okrožju. S tem bi se povečala nevarnost propada kmetije zaradi nerentabilnosti. Tu ljudje predvsem čakajo: veliko kmetovalcev se bo za nadaljevanje ali prenehanje dejavnosti odločilo šele po vstopu v EU." Ko smo že pri mlekarstvu. Mlekarna v Grajewu (450 zaposlenih) je ena od šestih v okviru zadruge "Mlekpol", ki šteje 13 000 članov in 15 000 kmetov dobaviteljev. Dejavna je v Mazuriji in na severu Podlašije, svoje izdelke pa prodaja po vsej državi. Vodilni poljski predelovalec mleka UHT je v linijo za proizvodnjo masla investiral 4 milijone evrov. Štirideset odstotkov stroškov za opremo, ki je najboljša v Evropi, je po besedah direktorja proizvodnje Groszyk Zbigniewa prevzel SAPARD. Peš, na konju, s kajakom Z BDP-jem na prebivalca, ki je leta 2001 dosegel komaj 31% povprečja v Uniji petnajstih članic (v primerjavi z 41% za celotno Poljsko in 64% za varšavsko deželo), je Podlašija revna dežela, ki pa ima precej možnosti za razvoj. V njenem severnem delu je veliko t.i. turističnih biserov. Regijo seka "Via Baltica" (E67), ki je najkrajša pot od Finske do Srednje Evrope in poteka preko baltskih držav. Območje je posejano s tisoči jezer in je skoraj polovico poraščen z gozdom. Tu je tudi eden zadnjih pragozdov v Evropi. To je raj za aktivnosti v naravi, za izlete peš, na kolesu, s konji, z ladjo in predvsem s kanujem ali kajakom. Ogromno omrežje jezer in kanal Augustow, ki je izdelan po modelu francoskega kanala Midi, omogoča potovanje s kajaki, kanuji in drugimi vrstami plovil. Ta naravna danost se je že obrestovala. V Augustowu (30 000 preb.) so tri podjetja za izdelovanje ladij in jaht, ki zagotavljajo okoli 1 000 delovnih mest. S pomočjo programa PHARE2, se je občina Augustow lotila ambicioznega projekta (7 milijonov evrov, od tega je občina prispevala 4,2 milijona) oživljanja mesta in turističnega razvoja območja okoli kanala. Občinske oblasti imajo turizem za glavno gibalo razvoja. Termalno zdravilišče, ki so ga odprli leta 1993, ima na voljo 4 000 postelj in sprejme 100 000 obiskovalcev na leto. "Gre za podaljševanje sezone, ki še vedno preveč temelji na obdobju julij-avgust. Privabiti želimo tuje turiste, da bi tako zagotovili čim več novih delovnih mest", pojasnjuje župan mesta Leslek Cieslik. Kljub izdelovanjua plovil, kmetijskih strojev, zdraviliškega turizma in tovarne cigaret se brezposelnost v Augustowu tudi poleti ni nikoli spustila pod 16%. Kanal Po mnenju delegacije Evropske komisije v Varšavi je to "eden najbolj kompleksnih evropskih projektov na Poljskem". PHARE projekt "Izboljšanje in trženje kanala Augustow", je predvideval obnovo in preureditev 2 800 m bregov, popravilo kanalizacije, razsvetljave, pločnikov in druge infrastrukture na petih glavnih cestah v mestu, ki vodijo do kanala - med drugim tudi krak Vie Baltice, izgradnjo informacijskega centra na osrednjem trgu (s futuristično arhitekturno zasnovo v obliki ladje) s turističnim kioskom, samopostrežno restavracijo, konferenčno sobo, itd. Center mesta so namenili podjetništvu. Projekt so zaključili leta 2003 in združuje gospodarski razvoj ter kakovost bivanja tamkajšnjih prebivalcev. "Sedaj moramo poskrbeti le še za pripomočke - spletno stran, brošure, stojnico... - s pomočjo teh bomo promovirali kanal v tujini", dodaja podžupan Augustowa in vodja projekta Jerzy Demianczuk. Pravi, da je to šele začetek. "Upamo, da bo projekt vzpodbudil tudi druge vzdolž kanala. Kanal ima štirinajst zapornic na Poljskem, eno na meji z Belorusijo, in štiri na ozemlju Belorusije. Beloruske oblasti so se odločile, da jih bodo obnovile do leta 2005, na mejni zapornici pa namestile kontrolno točko za poenostavitev mejnih formalnosti pri prehodu kanuistov." Približno 31 km severno od Augustowa leži kraj Suwalki (68 000 preb.), ki je bolj industrijskega značaja. Tam se 150 malih in srednjih podjetij ukvarja s primarno in sekundarno predelavo lesa. K temu lahko dodamo sirarstvo, perutninarstvo in barvno metalurgijo. V prostocarinski coni, ustanovljeni leta 1996, domuje okoli dvajset podjetij iz različnih gospodarskih panog. Kljub temu dosega raven brezposelnosti v mestu 22%, kar prinaša socialne probleme in kriminaliteto. V letih od 1995 do 1999 je občina Suwalki izvedla devet projektov PHARE v vrednosti 1,7 milijona evrov. Sama jih je prispevala 0,6 milijona. Ti projekti so zajemali ureditev cestnega in železniškega omrežja in mestne infrastrukture. Program PHARE "Ekonomska in socialna kohezija 2002" sofinancira (1,94 milijonov evrov od skupne vrednosti investicije 2,88 milijona) izgradnjo tehnične infrastrukture in dostopnih poti do 25 ha tehnoloških parkov v Suwalkiju. Mesto Suwalki je bilo eden prvih prejemnikov predpristopne pomoči ISPA3 na Poljskem. Leta 2001 začeti projekt "Izboljšanje kakovosti vode v Suwalkiju" (skupni stroški: 12,468 milijona evrov, od tega jih je 50% prevzela Evropska unija) zajema izgradnjo kanalizacijskega sistema in sistema za dobavo pitne vode v skladu z evropskimi predpisi: izgradnja 25 km vodovoda, 55 km kanalizacije, 44 črpalnih postaj in 2 postaji za čiščenje odpadnih voda, postavitev centralne čistilne naprave s kapaciteto 600 m³ na uro, namestitev naprav za kogeneracijo, še posebej bioplina, v postaji za čiščenje odpadnih voda Suwalki, nakup naprav za daljinsko upravljanje za 9 črpalnih postaj, izdelava načrta za upravljanje z vodami. Ekologija, ekonomija, pedagogika Poleg izboljšanja kakovosti življenja za lokalno prebivalsvto, projekt ISPA prispeva tudi k zaščiti edinstvenega vodnega okolja Nacionalnega parka Wigry (150 km²), kjer je več naselij okoliša Suwalki. "Drugi pozitivni učinek projekta je zelo pomemben v ekološkem in ekonomskem smislu", pojasnjuje župan Suwalkija Jozef Gajewski. "Turizem je za naš razvoj bistvenega pomena in park, s svojimi jezeri in bobri je naša glavna atrakcija." Župan našteje nekaj postavk z dolgega seznama projektov, ki bi jih rad uresničil: obnova središča mesta, adaptacija 146 starih zgradb, trženje majhnega letališča, ureditev kolesarskih in jahalnih stez, prog za tek na smučeh... "Idej nam ne manjka. Tudi sredstev ne... Potrebujemo le dobre komunikacijske poti z zunanjim svetom za odpiranje dežele." "Radi bi ustanovili znanstveni park in skupaj z Litvo čezmejni inovacijski center", pravi Przybysz Darlusz, vodja okoljskih projektov ISPA v občini Suwalki. "S pomočjo ISPE uresničujemo tudi manjše projekte, ki so lahko zelo koristni za čezmejno sodelovanje. Tak primer je namestitev izločevalnikov odpadnih voda na reki Czarna Hancza, ki teče tudi v Litvi." Witliasz Rychlik, predsednik družbe za upravljanje z vodami v občini Suwalki, omeni še eno dobro plat projektov ISPA: "Rekel bi, da nas je ISPA na metodološki ravni zelo veliko naučila. Ob pripravi projektov smo se seznanili z duhom, postopki in dobro prakso delovanja EU. Veste, sedaj smo pripravljeni, da se vam pridružimo!" (1) SAPARD ("Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development") je program, ki je pričel z delovanjem leta 2000 in podpira projekte s področja kmetijstva in razvoja podeželja v državah kandidatkah Srednje in Vzhodne Evrope. (2) Program PHARE ("Pologne, Hongrie, Aide à la Restructuration Economique") se je začel leta 1989 in je bil zastavljen kot pomoč poljskemu in madžarskemu gospodarstvu, kasneje pa je postal osrednji program predpristopne pomoči kandidatkam Srednje in Vzhodne Evrope za vstop v EU. Namen programa PHARE je dvojen: posodobitev administrativne usposobljenosti držav članic za učinkovito izvajanje evropske zakonodaje in podpora investicijam na področjih, kjer so le-te najbolj potrebne: osnovna infrastrukture, podjetja, socialni ukrepi. (3) Program ISPA ("Instrument structurel de préadhésion") je namenjen sofinanciranju večjih projektov s področja varovanja okolja in prometne infrastrukture v Bolgariji, Češki republiki , Estoniji, Madžarski, Latviji, Litvi, Poljski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški. Za obdobje 2000-2004 je Evropska komisija odobrila 324 projektov. Prispevek programa ISPA znaša 7 milijard evrov.