John F. Ryan, vršilec dolžnosti direktorja, Evropska komisija, Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane
Drugi zdravstveni program EU 2008–2013 se je izkazal za učinkovito orodje pri spodbujanju razvoja in izvajanju javnozdravstvene politike EU. Program je zagotovil podporo državam članicam pri reševanju ključnih vprašanj na področju javnega zdravja in financiral ukrepe za opredelitev in širjenje dobre prakse na podlagi podatkov in dokazov. To je ugotovitev neodvisne zunanje naknadne ocene, katere rezultati so predstavljeni v poročilu, ki ga je ta teden sprejela Komisija in poslala Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Ocena je potrdila relevantnost drugega zdravstvenega programa, zlasti glede podpore javnozdravstveni politiki EU in prednostnim nalogam držav članic s financiranjem skupnih ukrepov, projektov in naročil storitev. Komisija je v poročilu tudi izpostavila dosežke na številnih drugih področjih in izkušnje, pridobljene z naknadno oceno, ki bodo omogočile bolje izkoristiti potencial tekočega tretjega zdravstvenega programa in povečati pozitivni učinek na zdravstvene politike držav članic.
Ocena poudarja napredek drugega zdravstvenega programa pri podpiranju številnih pomembnih ukrepov na različnih področjih, kot so redke bolezni, razvoj in krepitev pripravljenosti in zmogljivosti v zvezi z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje, preventivni ukrepi na področju bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni, vzpostavitev sistema za spremljanje pri presaditvi organov, zbiranje podatkov o zdravju in oblikovanje inovativnih orodij za vrednotenje zdravstvene tehnologije, e-Zdravje itd.
Vendar ocena tudi opozarja na nekatera druga področja, kjer bi lahko izboljšali izvajanje tretjega zdravstvenega programa, denimo z vzpostavitvijo jasnih povezav z obstoječimi političnimi pobudami, pripravo načrtov za razširjanje informacij in trajnostnim spremljanjem prizadevanj, nekaterimi spremembami politik v srednjeročnem obdobju, natančno opredelitvijo obsega in cilja vsakega posameznega ukrepa ter izvedljivo logiko ukrepanja z vključitvijo vseh ustreznih deležnikov. Ta in druga priporočila bomo upoštevali pri izboljšanju tekočega tretjega zdravstvenega programa, ki vstopa v tretjo leto izvajanja.
Poročilo ugotavlja, da se mora zdravstveni program osredotočiti na dejavnosti, ki so tesno povezane s pobudami zdravstvene politike, saj bo tako zagotavljal podporo splošnim prednostnim nalogam Komisije, dopolnjeval nacionalne strategije držav članic EU in zagotavljal visoko dodano vrednost na ravni EU. Poiskati je treba tudi sinergije z drugimi programi EU na področju zdravja ter spodbujati sodelovanje vseh držav članic in drugih držav z enakimi načeli in vrednotami, ki podpirajo naša skupna prizadevanja.
Komisija kljub težavam pri določanju prednostnih nalog in z omejenimi proračunskimi sredstvi zdaj pripravlja konkretne ukrepe za dosego dejanskih rezultatov. Ob tem si prizadeva za izvedbo vzdržnih ukrepov in uresničitev trajnostnih rezultatov. V ta namen smo uvedli posebne kazalnike za spremljanje izvajanja ciljev in redno poročanje o uspehih in neuspehih.
Začeli smo tudi s prenosom znanja ter razširjanjem dosežkov in rezultatov programa v državah članicah, da bi jih lahko kar najbolje uporabile v svojih politikah. Še tesneje sodelujemo z našimi deležniki, z njimi razpravljamo ter spodbujamo rezultate in koristi zdravstvenega programa.
