Komisija je danes sprejela spremenjen predlog uredbe o olajševanju čezmejnih rešitev, da bi države članice lahko odpravile ovire, ki vplivajo na vsakdanje življenje 150 milijonov evropskih državljank in državljanov, ki živijo v evropskih čezmejnih regijah.
- 12 December 2023
Ovire, s katerimi se v teh regijah soočajo državljani, podjetja in javne uprave, zajemajo različne tehnične standarde ali nacionalne upravne in pravne določbe, ki ne upoštevajo čezmejne razsežnosti. Te ovire lahko vplivajo na razvoj infrastrukture in izvajanje čezmejnih javnih storitev. Zaradi tovrstnih ovir je življenje v čezmejnih skupnostih oteženo, saj na primer med drugim zmanjšujejo dostop do zdravstvenih storitev (vključno s storitvami nujne pomoči) ter omejujejo njihove zmogljivosti za usklajevaje prizadevanj, za odzivanje na nesreče in sodelovanje pri skupnih infrastrukturnih projektih.
Odprava teh ovir bi znatno izboljšala delovanje enotnega trga EU. V študiji, ki jo je financirala Komisija, je ocenjeno, da bi odprava 20 % trenutnih pravnih in upravnih ovir v čezmejnih regijah povečala BDP za 2 % in ustvarila več kot milijon delovnih mest.
Kaj ta uredba pomeni v praksi?
Komisija predlaga, da države članice vzpostavijo čezmejne koordinacijske točke, tj. novo službo, ki bo ocenila vsak zahtevek glede morebitnih ovir, ki ga bodo predložili obmejni deležniki, ter delovala kot povezava med njimi in nacionalnimi organi. Uredba zagotavlja, da deležniki po oceni vsakega zahtevka prejmejo odgovor z obrazložitvijo, kako bo obravnavan.
Če ovira dejansko obstaja in če ni dvostranskega ali mednarodnega sporazuma o sodelovanju, ki bi se lahko uporabil za izvajanje rešitve, lahko države članice uporabijo orodje za olajševanje čezmejnih rešitev, tj. prostovoljni standardni postopek, zasnovan za reševanje upravnih in pravnih ovir v čezmejnih regijah. Odgovoriti je treba na vsak zahtevek, odločitev o tem, ali naj se ovira odpravi ali ne, pa ostaja v pristojnosti pristojnih nacionalnih organov.
Uredba predlaga tudi vzpostavitev mreže čezmejnih kontaktnih točk skupaj s Komisijo, da se vzpostavi forum za izmenjavo najboljših praks in znanja.
Ozadje
Komisija je maja 2018 predlagala uredbo o mehanizmu za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru (predlog o evropskem čezmejnem mehanizmu). Vendar Parlament in Svet o tej zadevi nista dosegla dogovora. Parlament je septembra 2023 sprejel zakonodajno resolucijo na lastno pobudo, v kateri je Komisiji priporočil, naj predlog o evropskem čezmejnem mehanizmu premakne iz mrtve točke. Komisija z novo uredbo o olajševanju čezmejnih rešitev spreminja svoj predlog iz leta 2018, pri čemer ustrezno upošteva pomisleke in priporočila sozakonodajalcev, hkrati pa ohranja svoj prvotni poudarek na odpravljanju ovir, ki otežujejo življenje v čezmejnih skupnostih. O predlogu Komisije se bosta zdaj pogajala Parlament in Svet.
Predlog dopolnjuje številne pobude Komisije za podporo obmejnim regijam, kot je pobuda b-solutions, ki se je začela leta 2018, da bi javnim organom zagotovila pravno podporo pri prepoznavanju temeljnih vzrokov pravnih in upravnih ovir ter iskanju možnih rešitev. Znanje, pridobljeno v več kot 150 ugotovljenih primerih, je pokazalo, da bi evropsko pravno orodje, kot je to, ki se predlaga danes, pomagalo rešiti več kot tretjino primerov.
Komisija je leta 2021 objavila tudi poročilo z naslovom Obmejne regije EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja, ki kaže pozitivne učinke odpravljanja čezmejnih ovir tako za obmejne regije kot za celotno Unijo. To poročilo vključuje tudi razmisleke o nekaterih izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19, in o čezmejnih ovirah, ki so nastale zaradi uvedenih omejitev.
Evropska komisija je danes naredila še en korak, da bi odpravila več dolgotrajnih ovir za enotni trg EU. Naše številne čezmejne regije se še vedno soočajo s pravnimi in upravnimi ovirami, ki ne ovirajo le poslovne dejavnosti in gospodarske uspešnosti, temveč tudi prizadevanja za zagotavljanje čezmejne pomoči, kot sta boj proti požarom v naravi in zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Cilj predloga je spodbujati nemoteno sodelovanje med ljudmi, javnimi organi in podjetji v teh ključnih regijah ter sprostiti njihov potencial, da se spodbudita večja rast in blaginja za nadaljnjo krepitev enotnega trga.
Izvršni podpredsednik za gospodarstvo za ljudi Valdis Dombrovskis - 12/12/2023
Celo 30 let po vzpostavitvi enotnega trga še vedno obstajajo številne ovire, ki preprečujejo, da bi obmejne regije v celoti izkoristile prednosti povezovanja EU. S predlogom za olajševanje čezmejnih rešitev nacionalnim organom predlagamo prožno in enostavno orodje za odpravo teh ovir. Ljudje, ki živijo v obmejnih regijah, predstavljajo tretjino prebivalstva EU: današnji predlog predstavlja možnost konkretnih izboljšav v njihovem vsakdanjem življenju.
Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira - 12/12/2023