Evropska komisija vlaga predlog sprememb, potrebnih za programe Evropskega socialnega sklada za soočanje z družbenimi izzivi in izzivi na področju zaposlovanja v obdobju po krizi.

Danes Evropska komisija vlaga predlog sprememb, potrebnih za programe Evropskega socialnega sklada za soočanje z družbenimi izzivi in izzivi na področju zaposlovanja, ki so pred nami v obdobju po krizi, kot so denimo dvig stopnje brezposelnosti mladih, potreba po usmerjanju osnovne pomoči v hrani in materialne pomoči najbolj ogroženim, pa tudi tveganje revščine otrok. Današnji predlogi financiranja bodo prav tako spremljali delavce v času zelenega in digitalnega prehoda z vlaganjem v priložnosti za pridobitev spretnosti in znanja, kar jim bo omogočilo uspešen razvoj v podnebno nevtralni, bolj digitalni in vključujoči družbi. Sočasno pripravljamo svoje ukrepe financiranja na prihodnost z uvajanjem mehanizma za odzivanje na krizo v prihodnjih izrednih razmerah.

To zahteva hitro posodobitev pravil tako o obstoječih programih financiranja in prihodnjem predlogu proračuna, da bi se odzvali na nove izzive. Evropski socialni sklad plus bo glavni finančni instrument za izvajanje  Evropskega stebra socialnih pravic. Naš smerokaz je še vedno zagotavljati družbeno pravično oživitev. Drugi instrumenti kot že obstoječi Evropski socialni sklad (ESS) in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) bodo okrepljeni z novimi sredstvi, tako da si lahko začnemo nemudoma prizadevati za to, da se ljudje vrnejo na delo in da pomoč usmerimo v najranljivejše.

Komisar za delovna mesta in socialne pravice, Nicholas Schmit, je dejal: „To, da naredimo Evropo v prihodnosti odpornejšo, bolj trajnostno in vključujočo, pomeni, da že zdaj začnemo vlagamo v njene prebivalce, zlasti v mlajše generacije. Naša prednostna naloga je, da si čim hitreje opomoremo od družbenega in gospodarskega pretresa, ki ga je povzročila kriza zaradi koronavirusa, in da zagotovimo, da nihče ni zapostavljen.“

Takojšnji odziv: Pomembna dodatna sredstva za Evropski socialni sklad (ESS) in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD)

Predlog se glasi, da skladi kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, kohezijski sklad) v obdobju 2020–2022 prejmejo 55 milijard EUR novih sredstev za boj proti negativnim posledicam koronavirusa na trg dela. Orodje za to je pobuda REACT-EU, v kateri igra Evropski socialni sklad 2014–2020 ključno vlogo pri ohranjanju zaposlenosti in podpori socialne vključenosti.

Dodatna sredstva ESS bi morala biti usmerjena predvsem v podporo:

• ohranjanja delovnih mest, vključno prek programov kratkoročnega dela in pomoči za samozaposlene, da se zaščiti njihov dohodek
• ustvarjanja novih delovnih mest, zlasti za ljudi, ki so se znašli v ranljivem položaju
• ukrepov za zaposlovanje mladih
• izobraževanja in usposabljanja
• razvoja spretnosti in znanja, zlasti v podporo vzporednega zelenega in digitalnega prehoda
• ukrepov za krepitev dostopa do socialnih storitev in storitev zdravstvenega varstva, vključno z otroki.

Komisija je predlagala tudi, da lahko države članice s pobudo REACT-EU do leta 2022 Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) opremijo z dodatnimi sredstvi. Tako bodo zagotovljena nova sredstva za pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč ter spremljevalne ukrepe kot tudi ukrepe, posebej namenjene socialni vključenosti. Tako bo zagotovljeno, da se lahko financiranje ukrepov, ključnih za odpravo krize, ter pomoči najbolj ogroženim neprekinjeno nadaljuje.

Pri porabi teh sredstev bi morale države članice ustrezno spodbujati enakost spolov, ki je horizontalno načelo v zakonodaji o socialnih skladih.

Dolgoročni odziv: Predlog o močnejšem Evropskem socialnem skladu plus

V okviru novih predlogov za prihodnji dolgoročni proračun EU 2021–2027, sprejetih danes, je Komisija vložila predlog o pomembnih spremembah Evropskega socialnega sklada plus (ESF+).

• Spremenjeni predlog vsebuje močnejšo podporo zaposlovanja mladih. Države članice, katerih stopnja mladih, starih med 15 in 29 let, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, je nad povprečjem Unije, bi morale vlagati najmanj 15 % (10 % v prvotnem predlogu ESF+) svojih sredstev ESF+ za usmerjene ukrepe za podporo mladih.
• ESF+ bo prav tako pomagal v boju proti revščini otrok. Po pandemiji koronavirusa ne sme biti zapostavljen noben otrok. Spremenjeni predlog ESF+ od vseh držav članic zahteva, da najmanj 5 % svojih sredstev ESF+ dodelijo izvajanju ukrepov za zmanjšanje revščino otrok.
• Poleg tega bo ESF+ močno prispeval k zelenemu in digitalnemu prehodu s povečevanjem naložb v priložnosti za pridobitev spretnosti in znanja, tako da se lahko delavci uspešno razvijajo v podnebno nevtralni, bolj digitalni in vključujoči družbi.
• Da bi bili bolje pripravljeni na izredne razmere v prihodnosti, ESF+ vključuje mehanizem za odzivanje na krizo. Tako bomo zagotovili, da se lahko Komisija v izjemnih okoliščinah prilagodi na odzivanje na take dogodke ter po potrebi hitro spremeni pravila upravljanja sredstev za države članice.

Okrepljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) podpira delavce, ki so izgubili svojo zaposlitev zaradi obsežnega prestrukturiranja, tako da financira usmerjeno pomoč pri usposabljanju in druge oblike pomoči za ponovno vključitev na trg dela. Glede na pričakovano naraščanje povpraševanja zaradi pandemije koronavirusa Komisija predlaga, da se od leta 2021 dalje povečajo razpoložljiva letna sredstva na 386 milijonov EUR.

Dodatna sredstva za podporo ciljev zaposlovanja in socialnih ciljev

Poleg tega se bodo znatno povečala vlaganja številnih drugih skladov za podporo socialnih ciljev in ciljev zaposlovanja.

Proračun novega mehanizma za okrevanje in odpornost znaša 560 milijard EUR, ki jih lahko države članice koristijo za podporo socialnih naložb in reform z nepovratnimi sredstvi in s posojili. Ta mehanizem je povezan s smernico evropskega semestra, ki počiva na Evropskem stebru socialnih pravic. Zato bo državam članicam pomagal pri spopadanju s strukturnimi gospodarskimi in družbenimi izzivi na številnih področjih, zlasti na socialnem področju, področju zaposlovanja, spretnosti in znanja ter izobraževanja.

Komisija je predlagala, da se zagotovi izdatna dodatna sredstva za Sklad za pravični prehod, katerega skupna sredstva bi se povečala na 40 milijard EUR. Ta sredstva bodo porabljena za blažitev družbenogospodarskih posledic prehoda k podnebni nevtralnosti v najbolj prizadetih regijah, denimo s podporo prekvalificiranja delavcev.

Tudi Naložbe EU bodo imele koristi od povečanja sredstev za podporo socialne infrastrukture ali mikrofinanciranja podjetnikov, zlasti v socialnem gospodarstvu. V skladu s predlogom bo skupni proračun Naložb EU znašal 32 milijard EUR.

Program Erasmus s skupnim predlaganim proračunom v višini 25 milijard EUR bo vlagal v mlade, tako da jim bo nudil priložnosti za pridobitev novih izkušenj z odhodom v tujino. Zagotavlja pa tudi ključna sredstva na področju pridobivanja spretnosti in znanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja.