Slovenščina
Izberite jezik
Gospod Lemaître, pred enim letom, ko ste podali intervju za revijo Panorama, smo veliko govorili o pandemiji COVID-19 in o tem, kako je kohezijska politika bila eden prvih odzivov Evrope na krizo in instrument za okrevanje. Nam lahko zaupate, kako se je to razvilo od takrat?
Kohezijska politika je bila dejansko v ospredju evropskega odziva: državam članicam smo omogočili, da mobilizirajo skoraj 23 milijard EUR neporabljenih sredstev kohezijske politike – od tega je bilo 13 milijard EUR na voljo samo v prvih šestih mesecih. Ta sredstva za nujne primere so bila porabljena za nakup ključne medicinske opreme, pomoč podjetjem, da so lahko preživela med omejitvami gibanj, in zagotavljanje osnovnega dohodka tistim, ki so bili najbolj prizadeti. Brez te kratkoročne pomoči, ki jo omogočata zakonodajna svežnja CRII in CRII+, ki smo ju lahko uvedli izjemno hitro, bi bile posledice za naše ljudi in gospodarstva veliko bolj uničujoče. Naš naslednji korak je bil REACT-EU (pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope), eden največjih programov v okviru instrumenta Next Generation EU, ki je zagotovil znesek 50,6 milijarde EUR nove in dodatne finančne podpore. REACT-EU je nadaljeval in razširil ukrepe za odzivanje na krizo in sanacijo krize, pri čemer je premostil vrzel do dolgoročnega okrevanja s podporo projektom, ki ne le odpravljajo posledice krize, ampak tudi vlagajo v operacije, ki prispevajo k zelenemu, digitalnemu in prožnemu okrevanju gospodarstva. In končno, zdaj se osredotočamo na različne elemente svežnja CARE – kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi –, ki zagotavlja hiter odziv na posledice ruske invazije na Ukrajino in predstavlja razširjen odziv na trenutni učinek pandemije COVID-19.
To se neposredno navezuje na naše naslednje vprašanje: v začetku leta, ko se je na celini počasi umiril vrhunec pandemije, se je začela vojna v Ukrajini. Ali lahko navedete več podrobnosti o svežnju CARE, ki ste ga pravkar omenili?
Milijoni Ukrajincev so pred rusko invazijo na svojo državo zbežali v naročje varnosti Evropske unije. Da bi državam članicam in regijam pomagala pri soočanju s tem prilivom, je Komisija predstavila dva predloga, ki sta aprila lani sprejeta rekordno hitro – sveženj CARE in povečano vnaprejšnje financiranje iz virov REACT-EU (ki ga neuradno imenujemo CARE 2). Sveženj CARE vključuje ciljno usmerjene spremembe pravnega okvira za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega za kohezijsko politiko, ter uredbo o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD). Financira lahko naložbe v infrastrukturo, opremo, izdelke in zdravje ter lahko zajema vsakogar, ki prispe v EU zaradi ruske agresije, ne glede na njegov status. Prek mejnih prehodov Poljske, Slovaške, Madžarske in Romunije je v EU doslej prišlo skoraj deset milijonov ljudi iz Ukrajine. Države članice financirajo prve sprejemne ukrepe iz nacionalnih proračunov, vključno z nastanitvijo, osnovnimi živili in materialno pomočjo, finančno pomočjo, zdravstvenimi storitvami in zdravstvenim varstvom, prevozom, dostopom do trga dela, socialno in pravno pomočjo, dodatki za gostiteljska gospodinjstva, izobraževanjem in veliko več. Dovolite mi, da vas spomnim, da bi bili ukrepi, kot so tisti, ki so se začeli po 24. februarju, na podlagi predlogov CARE lahko upravičeni do retroaktivnega povračila s strani Komisije. Vendar pa je bil širši gospodarski vpliv ruske agresije resnejši, kot je bilo sprva pričakovano pri pripravi začetnega svežnja CARE. Številni deležniki so izrazili zaskrbljenost zaradi konkretnih težav pri izvajanju naložb, podprtih s kohezijsko politiko v okviru programov za obdobje 2014–2020, ki so bile močno ovirane zaradi pomanjkanja materiala in delovne sile. Hitro smo se odzvali s sprejetjem predloga FAST (fleksibilna pomoč za teritorije) – CARE. Ta predlog vključuje nadaljnji sklop ukrepov prožnosti za uspešno dokončanje naložbenega cikla za obdobje 2014–2020 in prispeva k ublažitvi proračunskega vpliva na države članice s ciljno usmerjenim povečanjem stopenj predfinanciranja in sofinanciranja v uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027.
Poleg takojšnje podpore tistim, ki bežijo iz Ukrajine, opažamo učinke, ki imajo posledice za vse državljane EU, kot je naraščajoča in vedno večja energetska kriza. Ali lahko navedete konkretne primere podpore kohezijske politike za to posebej težavno področje?
Po ruski invaziji na Ukrajino je Komisija 8. maja sprejela sporočilo o „načrtu REPowerEU: Skupni evropski ukrep za cenovno dostopnejšo, zanesljivo in bolj trajnostno energijo“. Deset dni pozneje so sporočilo dopolnili konkretni ukrepi. Cilj takšnih ukrepov je, da Evropa postane neodvisna od ruskih fosilnih goriv veliko pred letom 2030. Ker Rusija zagotavlja več kot 40 % celotne porabe plina v EU, 27% uvoza nafte in 46 % uvoza premoga, motiv za hiter prehod na čisto energijo še nikoli ni bil močnejši in jasnejši. Še celo bolj kot v preteklosti je varčevanje z energijo danes glavna prednostna naloga ukrepov, ki se izvajajo prek naložb kohezijske politike, da bi državam članicam in regijam pomagali odpraviti našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.
Do konca letošnjega leta načrtujemo sprejetje delegiranega akta o poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov. To bo usmerjeno v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije, oblastem pa bo omogočilo hitrejše povračilo povezanih naložb. Sodelujemo z državami članicami in regijami pri programih za obdobje 2021–2027, da bi nadgradili pretekle naložbe in dodatno prispevali k čistemu, varnemu in cenovno dostopnemu energetskemu sistemu v EU. Kohezijska politika ima ključno vlogo pri spodbujanju naložb v nove tehnologije obnovljivih virov energije. Kljub temu lahko naredi še več, na primer tako, da podpre nadaljnje naložbe v oceansko energijo, inovacije v zrele obnovljive vire energije, kot so sončna energija ali vetrne elektrarne na kopnem, biometan in vodik na osnovi obnovljivih virov, vključno z vidiki shranjevanja.
Razviti moramo vrednostne verige po vsej EU in okrepiti obstoječe v ključnih sektorjih, kot so vodik, baterije, sončna energija ali obnovljivi viri oceanske energije. Industrijski in energetski prehod predstavljata izziv in hkrati izjemno priložnost, ki morata iti z roko v roki. Videli smo veliko dragocenih načrtov v zvezi s tem za programe za obdobje 2021–2027, nenazadnje tiste za vodik. Vendar pa obstaja prostor za dodatne ukrepe ter spodbujam vse organe in deležnike, da naredijo več z našo razpoložljivo podporo, kar vključuje tiste, ki se ukvarjajo s strategijami pametne specializacije in instrumenti za medregionalne naložbe v inovacije.
Prav tako se moramo osredotočiti na ljudi in upravljanje, zlasti v smislu zmogljivosti in strokovnega znanja, ki so na voljo v upravah in zasebnem sektorju, v smislu oblikovanja in izvedbe potrebnih projektov. V svežnju REPowerEU smo predlagali uvedbo posebnega podpornega instrumenta tehnične pomoči za regionalne in lokalne energetske agencije. Z veseljem bomo sodelovali z upravnimi organi, ki imajo izkušnje na tem področju, in drugimi, ki so pripravljeni nadalje raziskovati in razvijati takšne agencije.
Da navedem nekaj konkretnih primerov: poleti smo sprožili tudi več pobud in finančnih instrumentov, da bi zagotovili konkretno podporo v boju proti energetski krizi na vseh frontah. Na primer, v okviru programa Inovativni urbanistični ukrepi, ki je bil uveden za mesta, da bi preizkusila nove in nepreverjene rešitve za reševanje urbanih izzivov, obstajajo zelo inovativni projekti o energetskem prehodu in energetski revščini. Takšni projekti v Göteborgu, Parizu in Viladecansu (Barcelona) spodbujajo spremembo vedenja, pristope skupnosti in prevzem nizkoogljičnih tehnologij, kot so naravne rešitve za ogrevanje/hlajenje zgradb in sosesk. Mnoga mesta, vključena v Inovativne urbanistične ukrepe, se uvrščajo med tistih 100, ki so del misije podnebno nevtralnih in pametnih mest. Uvedli smo tudi model fi-kompas, ki sta ga ustanovila REGIO in Evropska investicijska banka, ki nudi privlačno kombinacijo nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov na področju energijske učinkovitosti. Pomagal bo spodbuditi globlje prenove, hkrati pa izboljšal cenovno dostopnost za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki trpijo zaradi energetske revščine.
Glede na inflacijski učinek, ki izhaja iz vojne in okrevanja po pandemiji – na kakšen način Komisija obravnava težave, ki jih naraščajoče cene v različnih sektorjih predstavljajo za projekte kohezijske politike?
Zavedamo se težav, s katerimi se soočajo države članice v zvezi s projekti kohezijske politike glede na splošno visoko inflacijo, zlasti v gradbenem sektorju. Komisija je izdala smernice o tem, kako se spopasti z naraščajočimi cenami energije, vprašanji javnega naročanja in upravičenimi stroški za velike projekte. Nacionalni organi lahko spremenijo zneske podpore, določene v sporazumih o nepovratnih sredstvih, podpisanih z upravičenci, pri čemer upoštevajo spreminjajoče se okoliščine (to velja tudi za velike projekte), če pri tem spoštujejo ustrezna pravila EU in nacionalna pravila. Države članice in naročniki so odgovorni za upravljanje sporazumov o nepovratnih sredstvih in tekočih pogodb za vsak primer posebej.
Še pomembneje je, da s programom FAST CARE predlagamo, da bi v letih 2021–2027 znatno olajšali nadaljevanje in dokončanje projektov, ki so se začeli v okviru programov za obdobje 2014–2020. To bi moralo omogočiti, da se pri projektih upoštevajo zamude zaradi pomanjkanja in zvišanja cen.
C’est la rentrée: kaj vidite kot neposredne prednostne naloge politik regionalnega in mestnega razvoja v naslednjih mesecih?
Najprej bi ponovno omenil FAST CARE, ki naj bi ga sozakonodajalca odobrila oktobra. Prej ko bo sveženj sprejet, hitreje bodo države članice imele dodatno prožnost in podporo pri soočanju s sedanjo težko situacijo. Enako pomembno je, da želimo dokončati sprejetje vseh partnerskih sporazumov in programov za obdobje 2021–2027. Doslej smo sprejeli 19 partnerskih sporazumov z 19 državami članicami v skupni vrednosti približno 330 milijard EUR za podporo zeleni, digitalni, socialni in bolje povezani Evropi v prihodnjih letih. Sprejeli smo tudi približno 100 programov financiranja, kar je pomemben mejnik – čaka pa nas še dodatnih 290. Vsi programi morajo biti sprejeti do konca leta 2022; sicer se bodo dodeljena sredstva za leto 2022 izgubila. Z organi upravljanja bomo delali 24 ur na dan, da bomo ciljno črto prestopili še pred koncem leta.
V pripravi so tudi druge pomembne politične pobude, zlasti prihodnje sporočilo, ki obravnava položaj regij, ki se soočajo z izgubo talentov. Prvi regionalni obeti so v pripravi. Ko bodo ti letni obeti objavljeni, bodo zagotovili jedrnato sliko o tem, kje natančno se nahajamo s kohezijo EU na regionalni ravni. To bo omogočilo, da se v spreminjajočem se in nepredvidljivem okolju zagotovi potrebna stalna politična osredotočenost na kohezijske izzive, ki je sicer omejena na leta objave kohezijskih poročil.
Nazadnje je tukaj tudi že čas, da se pripravimo na prihodnost in komisarka Elisa Ferreira ustanavlja skupino za razmislek, da bi izostrila naša razmišljanja o glavnih izzivih, ki jih bo obravnavala kohezijska politika po letu 2027.