Alpska regija je eno najbogatejših območij na svetu ter med gospodarsko najbolj dinamičnimi, inovativnimi in konkurenčnimi območji v Evropi. Zaznamujejo jo edinstvene geografske in naravne danosti. Vendar se regija srečuje tudi s pomembnimi izzivi, ki zahtevajo skupno ukrepanje:
- gospodarska globalizacija, ki od regije zahteva, da se izkaže kot konkurenčno in inovativno območje;
- demografski trendi, za katere je značilna zlasti kombinacija učinkov staranja prebivalstva, nizke gostote prebivalstva v gorskih območjih in novih migracijskih vzorcev;
- velika občutljivost na podnebne spremembe ter njihove predvidljive učinke na okolje, biotsko raznovrstnost in življenjske razmere prebivalstva;
- energetski izziv pri trajnostnem, zanesljivem in cenovno dostopnem upravljanju ter zadostitvi povpraševanja;
- poseben geografski položaj, ki ga ima ta regija v Evropi kot tranzitna regija;
- močna sezonska usmerjenost dejavnosti, zlasti na nekaterih turističnih območjih.
Prav tako regijo še vedno zaznamujejo velike razlike med različnimi območji (na primer med gorskimi območji in alpskim predgorjem).
Evropski svet je na zasedanju 19. in 20. decembra 2013 pozval Komisijo, naj do junija 2015 v sodelovanju z državami članicami pripravi strategijo EU za alpsko regijo (EUSALP), in sicer na podlagi že dobro uveljavljenega tesnega sodelovanja v regiji. Strategija zajema okoli 80 milijonov ljudi, ki živijo v 48 regijah (zemljevid v Prilogi) sedmih držav, od katerih je pet članic EU (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija in Slovenija), dve državi pa nista članici EU (Lihtenštajn in Švica). Predlagano geografsko območje, zajeto v makroregionalni strategiji, je posebej primerno za trajnostni razvoj alpskega prostora, ki spodbuja rast po vsej Evropi in tudi vzajemno solidarnost med gorskimi in predalpskimi območji.
Strategija bo zajemala naslednja tematska področja: (1) gospodarsko rast in inovacije, (2) mobilnost in povezljivost ter (3) okolje in energijo.
Strategija se bo opirala na dejavno vlogo alpskih regij ob podpori držav članic in na izkušnje, pridobljene v okviru številnih struktur sodelovanja, ki na tem območju že obstajajo. Izhodiščna točka bo delo, ki je bilo opravljeno, preden je Komisija začela pripravljati strategijo