Theo Vermeire, vodja oddelka za nanotehnologijo, zdravje pri delu in varnost prometa, Center za varnost snovi in proizvodov, Nacionalni institut za javno zdravje in okolje, Nizozemska
Mnenja Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja, Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja in Znanstvenega odbora za varnost potrošnikov o sintezni biologiji
S pomočjo sintezne biologije so na trgu številni pomembni izdelki, denimo artemisinin, sintetiziran iz kvasa, in biorazgradljive plastične mase, proizvedene iz sladkorjev. Sintezna biologija je lahko pomembna v medicini, pri izdelavi materialov, kemiji, hrani, prehrani, energiji, trajnosti, ravnanju z odpadki in varnosti. Vendar so tako kot pri mnogih drugih novih in nastajajočih tehnologijah tudi pri sintezni biologiji mnenja o možnostih za družbeno korist oziroma tveganjih deljena.
V Pyeongchangu v Republiki Koreji je od 6. do 17. oktobra 2014 potekala 12. konferenca pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološkem in toksičnem orožju. V delu konference, namenjenem sintezni biologiji, so pogodbenice pozvali k "previdnosti .... saj organizmi, komponente in proizvodi sintezne biologije lahko pomembno zmanjšajo ali vplivajo na izgubo biotske raznovrstnosti". Na konferenci so pogodbenice pozvali, da odobrijo preskušanje organizmov, proizvedenih s postopki sintezne biologije šele potem, ko opravijo ustrezno oceno tveganja. To priporočilo je bilo pomembno za EU, ki si prizadeva uravnotežiti potencial sintezne biologije s potrebno previdnostjo. Evropska unija, ki se zavzema za tako ravnotežje, je pripravila skupno predhodno mnenje svojih znanstvenih odborov: Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja, Znanstvenega odbora za zdravstvena in okoljska tveganja in Znanstvenega odbora za varnost potrošnikov.
Prvo mnenje, ki so ga sprejeli znanstveni odbori 26. septembra 2014, je odgovorilo na vprašanja Evropske komisije glede obsega in opredelitve sintezne biologije. Konec decembra 2014 so znanstveni odbori Evropske komisije pripravili osnutek drugega mnenja o tem, ali so obstoječe metode ocene tveganja ustrezne za sintezno biologijo. V začetku leta 2015 bodo pripravili tretje mnenje o prednostnih nalogah pri oceni tveganja. Ta tri mnenja, ki jih pripravi interdisciplinarna delovna skupina 20 strokovnjakov iz Evrope in Združenih držav Amerike, bi lahko pomembno prispevala k razvoju evropske in svetovne politike o sintezni biologiji. Čeprav je vprašanje varovanja v zvezi s sintezno biologijo pomembno, pa se znanstveni odbori ukvarjajo izključno z varnostjo za zdravje.
Prvo mnenje je s pregledom glavnih znanstvenih dosežkov, konceptov, orodij in raziskovalnih področij sintezne biologije postavilo temelje drugima dvema. Dodatno je vključilo tudi povzetek o ustrezni ureditvi v Evropski uniji ter drugod, denimo ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, Kitajski ter Združenih narodih. Poudarilo je, da je sintezna biologija zajeta z opredelitvijo genskih sprememb v evropskih direktivah 2001/18/ES in 2009/41/ES in verjetno bo v bližnji prihodnosti tako tudi ostalo. Mnenje opredeljuje sintezno biologijo takole: „Sintezna biologija je uporaba znanosti, tehnologije in inženirstva za lažje in hitrejše oblikovanje, izdelavo in/ali spreminjanje genskega materiala v živih organizmih.“ Mnenje predlaga „operativno“ opredelitev na podlagi sedanjega znanja in spoznanj sintezne biologije. Priznava, da je na podlagi zdajšnjih meril za vključitev in izključitev težko točno opredeliti povezave med genskimi spremembami in sintezno biologijo. Poleg opredelitve so predvideli tudi nabor posebnih meril, ki določajo, da sintezna biologija zajema vse organizme, sisteme, materiale, proizvode ali aplikacije, ki nastanejo pri uvajanju, združevanju ali spreminjanju genskega materiala v živih organizmih.
Prednost te opredelitve je ta, da ne izključuje obsežnih in pomembnih ocen tveganja in smernic varnosti, ki so jih razvili v zadnjih 40 letih pri ocenjevanju gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega upošteva tudi hiter napredek pri razvoju tehnologij gensko spremenjenih organizmov in omogoča stalno posodabljanje metod za oceno tveganja, ki bodo predmet drugega mnenja. Vendar pa zdajšnja opredelitev izključuje dve raziskovalni področji, ki se v okviru sintezne biologije pogosto omenjata, in sicer bionanoznanost (neživi nanomateriali, narejeni iz sestavin živih organizmov) in raziskave protocelic (prizadevanje, da bi s sintezo iz neživih materialov pridobili žive organizme), ker ti dve področji še nista proizvedli živih sistemov. Vendar bi lahko z bionanoznanostjo in raziskavami protocelic nekega dne proizvedli žive organizme, zato bosta ti dve področji predmet drugega mnenja o metodologijah ocene tveganja.
Drugo mnenje se bo osredotočilo na metodologije ocene tveganja za relativno nova področja raziskav: genske knjižnice, gensko spremenjene gostiteljske celice, sinteza DNK, urejanje genoma in ksenobiologija (ki se ukvarja z alternativnimi možnostmi biološkega inženiringa, ki ni povezan z DNK in RNK). Proučilo bo morebitne posledice sintezne biologije za zdravje ljudi in živali ter okolje in poskusilo ugotoviti, ali so obstoječe metode ocenjevanja okoljskega tveganja v EU ustrezne za sintezno biologijo. Dodatno naj bi znanstveni odbori predlagali revizijo postopkov za oceno in zmanjšanje tveganja, vključno z varnostnimi zaporami, za približno naslednje 10-letno obdobje.
Kot zaključek bi dodal, da so pritiski na področju inovacij in gospodarske rasti veliki, vendar je treba tudi kar najbolj zmanjšati tveganje za zdravje in okolje. Ta tri mnenja znanstvenih odborov bodo po pričakovanjih pomembno prispevala k odgovornemu raziskovanju, razvoju in inovacijam na področju sintezne biologije.
