Xavier Prats Monné, generalni direktor Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane pri Evropski komisiji

Konec aprila so bili imenovani novi člani neodvisnih znanstvenih odborov Evropske komisije. Ob tej priložnosti sem lahko pozdravil strokovnjake, ki bodo v naslednjih petih letih pomagali Komisiji pri pripravi ukrepov na podlagi dokazov na področju zdravja, okolja in varstva potrošnikov. V času, ko je odločanje na znanstveni podlagi pogosto ogroženo, moram odločno poudariti pomembno vlogo strokovnjakov, ki sodelujejo v različnih odborih: oni so tisti, ki opravljajo delo, se ukvarjajo z napornimi raziskavami ter zagotavljajo, da se zaključki raziskav pregledajo, preverijo in potrdijo z dokazi.

Potrebna je bila sprememba strukture: nekdanji znanstveni odbor za zdravje in okolje ter nekdanji znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja sta se namreč združila v novi znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, kar bo omogočilo večjo učinkovitost in preprečilo podvajanje dela. Znanstveni odbor za varnost potrošnikov ostaja v isti sestavi in ohranja isti namen.

Kakšen ugled uživajo znanstveni odbori, kaže podatek, da se je za članstvo v odborih prijavilo več kot 350 znanstvenikov. Narediti ožji izbor pri tako nadarjenih kandidatih z vsega sveta je vse prej kot lahka naloga, a z imenovanjem 34 znanstvenikov, za vsak odbor 17, je zajet širok nabor strokovnega znanja, pri čemer so zastopane številne narodnosti, dosežena je uravnoteženost spolov in dobro razmerje med ponovno imenovanimi in novimi člani. Pomembno je tudi, da so člani odborov nepristranski in da nimajo potencialnih navzkrižij interesov, tako da lahko Evropski komisiji svetujejo o znanstveno zahtevnih in politično občutljivih vprašanjih.

Kakšno bo delo članov odborov? Člani bodo pregledovali in ocenjevali relevantne znanstvene podatke, izpeljevali sklepe in ocene glede morebitnih tveganj ter svetovali na podlagi dokazov. S svojim delom bodo prispevali k varovanju zdravja državljanov EU in hkrati k inovacijam, zaposlovanju in gospodarski rasti v Evropski uniji.

Tako bodo prispevali k izjemnemu številu znanstvenih mnenj, ki so jih pripravili strokovnjaki iz prejšnjih let: znanstveni odbori so od začetka svojega delovanja leta 1978 sprejeli več kot tisoč mnenj. Med nedavno obravnavanimi temami so bila morebitna tveganja zaradi uporabe solarijev, elektromagnetnega sevanja, dodatkov v tobačnih izdelkih, sintetičnih mrežic v kirurškem zdravljenju in umetnih kolkov tipa kovina–kovina: to je zgolj okviren nabor vprašanj, relevantnih za državljane EU.

http://ec.europa.eu/dgs/health_food-safety/dyna/enews/enews.cfm?al_id=1685

Evropska komisija in neodvisni znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja sta 29. januarja 2016 objavila končno mnenje o dodatkih, ki se uporabljajo v tobačnih izdelkih.  To je prvo od dveh mnenj na to temo, ki jih je zahtevala Komisija, da bi lahko opredelila dodatke, ki jih je treba vključiti na prednostni seznam dodatkov, predviden v direktivi o tobačnih izdelkih.

Direktiva o tobačnih izdelkih (2014/40/EU), sprejeta leta 2014, vsebuje strožja pravila o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih in sorodnih izdelkov. Člen 7 direktive predvideva prepoved tobačnih izdelkov, ki vsebujejo posebne vrste dodatkov, npr.: vitamine, kofein ali tavrin, dodatke, ki obarvajo emisije, in dodatke, ki lajšajo vdihavanje ali vnos nikotina. V skladu s členom 6 je morala Komisija pripraviti in posodobiti prednostni seznam najmanj 15 dodatkov, vsebovanih v cigaretah in tobaku za zvijanje. Prvo znanstveno mnenje je opredelilo dodatke, ki jih mora vsebovati prednostni seznam.

Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja je opredelil 48 kemikalij, ki jih je treba vključiti na prednostni seznam. Te spojine so bile izbrane, ker imajo, oziroma obstaja sum, da imajo eno ali več naslednjih lastnosti:

• so strupene v neizgoreli obliki (ter tudi rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje)
• lajšajo vdihavanje ali povečujejo vnos nikotina, kar lahko poveča zasvojevalni učinek
• imajo značilno aromo, ki je eden od faktorjev, ki povečuje njihovo privlačnost
• povzročajo nastanek strupenih kemikalij po izgorevanju

Mnenje vsebuje celotni prednostni seznam spojin in podrobne informacije o tem, zakaj so bile izbrane, na voljo je tudi pregleden informativni list o tobačnih dodatkih v angleščini, francoščini, nemščini in španščini.

Drugo mnenje, ki bo objavljeno pozneje letos, je namenjeno pripravi smernic za tipe študij in njihova merila, ki jih bodo morali opraviti proizvajalci, da bodo ocenili ustreznost posameznih dodatkov.

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/docs/scenihr_o_051.pdf(853 KB)

Evropska komisija in njen neodvisni znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja sta za javno posvetovanje, ki je potekalo do 27. aprila 2016, pripravila predhodno mnenje o bioloških učinkih ultravijoličnega sevanja na zdravje, zlasti pri uporabi solarnih postelj v kozmetične namene.   Na javni predstavitvi mnenja v Luxembourgu 12. aprila 2016 so sodelovali predstavniki industrije, nevladnih organizacij, raziskovalci, strokovnjaki za rakava obolenja in drugi.  V predhodnem mnenju so proučili razloge za uporabo solarnih postelj in tveganja, povezana z njihovo uporabo.

Na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov je znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja ugotovil, da je ultravijolično sevanje popolni karcinogen, ker ima tako učinek povzročanja tumorjev kot pospeševanja rasti tumorjev. Obstajajo trdni dokazi, da ultravijolično sevanje povzroča melanom, raka ploščatih celic in v manjši meri raka bazalnih celic, zlasti kadar se izpostavljenost začne zgodaj.

Obstaja tudi nekaj dokazov, da lahko ultravijolično sevanje povzroči očesni melanom. Uporaba solarnih postelj je razlog za znatni delež kožnega raka (melanoma in drugih vrst kožnega raka), krive so tudi za velik delež melanoma pri osebah, mlajših od 30 let. Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja je ugotovil, da solariji ponujajo malo zdravstvenih koristi in da niso potrebni za dosego optimalnih ravni vitamina D. Zaradi dokazov o rakotvornih učinkih izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju in pojavu kožnega raka (ni indikacij za mejne ravni in odmerke ultravijoličnega sevanja) je znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja ugotovil, da ni varne mejne vrednosti za ultravijolično sevanje v solarijih.

Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja (novi odbor, ki je nadomestil znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja) bo pozneje letos po oceni relevantnih prispevkov, prejetih z javnim posvetovanjem, pripravil dokončno mnenje.

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/docs/scenihr_o_052.pdf(773 KB)

Kalcijev cianamid, ki vsebuje 44 % kalcija in 24 % dušika, so prvič proizvedli konec 19. stoletja za uporabo za gnojilo v kmetijstvu. Leta 2013 je znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja prvič ocenil morebitno tveganje za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe te snovi za gnojilo.

Evropska komisija in znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja sta 22. aprila 2016 objavila končno mnenje o morebitnih tveganjih za zdravje ljudi in okolje zaradi uporabe kalcijevega cianamida za gnojilo.

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja je ocenil tveganje za ljudi zaradi uporabe kalcijevega cianamida za gnojilo na podlagi modelov izpostavljenosti, podobnih tistim, ki se uporabljajo za registracijo fitofarmacevtskih sredstev. Izračuni izpostavljenosti so upoštevali uporabo snovi poklicno in zasebno. Opravljeni so bili tudi izračuni izpostavljenosti za druge navzoče osebe in prebivalce, vključno z otroki.

Odbor je ugotovil, da pri sedanjih odmerkih kalcijevega cianamida za gnojilo ni mogoče izključiti škodljivih učinkov za ljudi in okolje.

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/docs/scher_o_169.pdf(2 MB)

Evropska komisija in njen neodvisni znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja sta 15. aprila 2016 objavila končno mnenje o ocenjenih količinah materialov za igrače, ki jih zaužijejo otroci.

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja je preučil razpoložljive podatke o treh vrstah materialov, uporabljenih v igračah, in ocenil, ali so mejne količine zaužitja, ki so podlaga mejnim vrednostim za migracije kemijskih elementov v igračah v direktivi o varnosti igrač, še ustrezne oziroma ali bi jih bilo treba spremeniti (npr. v tedenske mejne količine namesto dnevnih):

1. suhi, lomljivi, prahasti ali prožni material (dovoljena količina zaužitja 100 mg/dan)
2. tekoči ali lepljivi material igrač (400 mg/dan)
3. material, postrgan s površine igrače (8 mg/dan)

Znanstveni odbor za zdravstvena in okoljska tveganja je v svojem končnem mnenju zapisal,da so zgoraj navedene mejne količine zaužitja primerne in da morajo biti še naprej navedene v dnevnih in ne tedenskih količinah.

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/environmental_risks/docs/scher_o_170.pdf(503 KB)