Pošlji prijatelju
RSS
google +
Različica za tiskanje

Marina Maggini (Nacionalni inštitut za zdravje, Rim, Italija) in Jelka Zaletel (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija)

Marina Maggini (Nacionalni inštitut za zdravje, Rim, Italija) in Jelka Zaletel (Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija)

Sladkorna bolezen je pogosta in huda bolezen: po najnovejših podatkih Mednarodne zveze za sladkorno bolezen je bilo leta 2015 na svetu 415 milijonov odraslih (starih od 20 do 79 let) s sladkorno boleznijo, kar predstavlja približno 9 % prebivalcev te starostne skupine. Če bolezni ne bomo preprečili, bo do leta 2040 predvidoma približno 642 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. V Evropski uniji je pogostost sladkorne bolezni različna, in sicer od približno 4,0 do 4,5 % v Litvi, Estoniji in na Irskem do nekaj manj kot 10 % na Cipru, Malti in Portugalskem.

Sladkorna bolezen povečuje tveganje hudih zdravstvenih težav, denimo srčno-žilnih bolezni, slepote, nevropatije, težav z nogami, bolezni ledvic. Vendar lahko s spremembo življenjskega sloga pri ljudeh z velikim tveganjem preprečimo številne primere bolj pogoste sladkorne bolezni tipa 2 ali odložimo začetek bolezni. Številni bolniki lahko preprečijo ali odložijo začetek komplikacij z zdravljenjem, spremembo življenjskega sloga in učinkovitim samoupravljanjem.

Projekt skupnega ukrepanja v zvezi s kroničnimi boleznimi in zdravim staranjem (JA-CHRODIS) je nastal leta 2014 na pobudo Evropske komisije, da je treba združiti moči pri preprečevanju in obvladovanju glavnih kroničnih bolezni. Sladkorna bolezen je bila izbrana za študijo primera, kako okrepiti zdravstveno varstvo bolnikov s kronično boleznijo. Glavni cilj je izboljšati koordinacijo in sodelovanje med državami in z izmenjavo dobrih praks uporabiti razpoložljivo znanje za obvladovanje sladkorne bolezni.

Projekt skupnega ukrepanja JA-CHRODIS zajema nacionalne programe za obvladovanje sladkorne bolezni v Evropi, na podlagi katerih so pripravili izhodišča za opredelitev dejavnikov, ki spodbujajo pripravo, izvajanje in vzdržnost nacionalnih programov za sladkorno bolezen. Evropske države so kljub različnim pristopom napredovale pri sistematskem odzivu politike na breme sladkorne bolezni. Pridobljene izkušnje lahko spodbudijo prizadevanja držav, da pripravijo uspešno in celovito strategijo za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni in kroničnih bolezni nasploh.