Isabel de la Mata, glavna svetovalka za javno zdravje
Zaradi sedanje ekonomske krize in političnih nemirov v sosednjih državah Evropske unije je vprašanje zdravja priseljencev in pripadnikov nekaterih etničnih manjšin (denimo Romov) v Evropski uniji vse bolj v ospredju. V javnih razpravah v zvezi s tem pogosto poudarjajo problematične vidike, kot je denimo bojazen pred zlorabo zdravstvenega sistema, bojazen, da bodo te skupine prebivalstva breme za zdravstveni sistem, in bojazen pred širjenjem nalezljivih bolezni.
Skupine migrantov so na splošno bolj zdrave od prebivalstva v celoti, kljub dejstvu, da v številnih državah priseljenci in pripadniki etničnih manjšin le redko uporabljajo razpoložljive zdravstvene storitve. Vendar so nekatere teh skupin prebivalstva nesporno bolj izpostavljene boleznim, predvsem zaradi slabega socialno–ekonomskega položaja, omejenega dostopa do zdravstvenega varstva in nepoznavanja dostopnosti zdravstvenih storitev ter zaradi stigmatizacije in diskriminacije.
Svet je v svojih sklepih o zdravju priseljencev decembra 2007 opozoril na povezanost zdravja migrantov in zdravja državljanov EU v celoti ter Evropsko komisijo pozval, naj z drugim programom ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2008–2013)
podpre dejavnosti na tem področju. Program je podprl številne skupne ukrepe v zvezi z zdravjem migrantov, tudi izmenjavo dobrih praks in kazalnikov ter informacij za migrante.
Evropska komisija je v sporočilu Neenakosti v zdravju – solidarnost v zdravju izpostavila potrebo po novih pobudah glede zdravja migrantov, tudi glede dostopnosti zdravstvenih storitev in preventivne nege.
V času španskega predsedovanja Svetu EU leta 2010 so zdravje migrantov obravnavali v sklopu prednostnega vprašanja neenakosti v zdravju. Evropski svet je posledično sprejel Sklepe Sveta o enakosti in zdravju v vseh politikah: Solidarnost v zdravju.
Leta 2011 je Evropska komisija objavila okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 in tako podprla prizadevanja držav EU v zvezi z izboljšanjem življenja romskih prebivalcev, tudi romskih migrantov. Izpostavila je štiri področja, na katerih morajo države EU izboljšati integracijo Romov: šolanje, zaposlovanje, zdravstvo in stanovanjsko politiko. Vse države EU so se zavezale, da bodo izdelale skupno metodo za ta štiri področja, ter so pripravile nacionalno strategijo ukrepanja na teh prednostnih področjih.
Evropska komisija je v podporo prizadevanjem držav EU naročila pripravo poročila z oceno zdravstvenega stanja in življenjskih navad romskih prebivalcev v povezavi z zdravjem, pri čemer je poudarek prevsem na državah s številnim romskim prebivalstvom. Študija naj bi dala podatke o napredku držav članic pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov na področju zdravja ter o metodah spremljanja v državah članicah. Trajala bo 12 mesecev, objavili naj bi jo predvidoma na začetku leta 2014. Generalni direktorat za zdravje poleg tega podpira Mednarodno organizacijo za migracije, ki bo 3 leta skupaj z državami EU raziskovala dostopnost in ustreznost zdravstvenih storitev za priseljence in pripadnike etničnih manjšin.
