Komisija je danes objavila kazalnik regionalne konkurenčnosti, ki je v celoti revidirana različica že dolgo uveljavljenega orodja, ki meri različne razsežnosti konkurenčnosti za vse regije EU.
- 27 March 2023
V celoti revidirani kazalnik regionalne konkurenčnosti 2.0 kaže, da še vedno obstajajo velike razlike med regijami EU, pa tudi, da manj razvite regije izboljšujejo svojo konkurenčnost. Kazalnik kaže tudi, da so regije Utrecht, Zuid-Holland in francoska regija glavnega mesta Île-de-France najbolj konkurenčne regije v EU.
Manj razvite regije napredujejo
Od izdaje kazalnika za leto 2016 do kazalnika za leto 2022 se je regionalna konkurenčnost izboljšala v manj razvitih regijah, medtem ko so rezultati uspešnosti regij v prehodu bolj mešani. Bolj razvite regije so še naprej najuspešnejše.
Najnižje vrednosti pa so še vedno skoncentrirane v manj razvitih regijah vzhodnih držav članic EU.
Vse regije v vzhodnih državah članicah EU so med letoma 2016 in 2019 izboljšale svojo uspešnost, rezultati v južnih regijah EU, kjer je konkurenčnost razmeroma nizka, pa so bili mešani. Med izdajama za leti 2019 in 2022 je večina vzhodnih regij EU še naprej napredovala, tudi v baltskih državah, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Vendar so se deli Češke, Romunije, Slovaške in Bolgarije še bolj oddaljili od povprečja EU.
Medtem ko so v južni EU regije na Portugalskem, v Španiji in večini Grčije izboljšale svojo uspešnost (čeprav slednje z zelo nizkih ravni), se je večina regij v Italiji in na Cipru oddaljila od povprečja EU.
Regije glavnega mesta so skoraj vedno najbolj konkurenčne, vendar je razlika v konkurenčnejših državah članicah manjša
Regije glavnih mest so najbolj konkurenčne v vseh državah članicah, razen v Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem. Razlika v primerjavi z drugimi regijami je lahko velika, kar zlasti velja v Franciji, Romuniji in na Slovaškem.
V konkurenčnejših državah so razlike med regijo glavnega mesta in drugimi regijami običajno manjše. To poudarja, da bi morale javne politike in naložbe spodbujati navzgor usmerjeno konvergenco, ki manj konkurenčnim regijam pomaga izboljšati njihovo uspešnost in nadoknaditi zaostanek, hkrati pa zagotoviti, da bodo najbolj konkurenčne regije še naprej uspevale.
Konkurenčnejše regije imajo pomembne prednosti
V konkurenčnejših regijah je BDP na prebivalca višji. V teh regijah imajo ženske boljše okvirne pogoje, zato lahko dosežejo boljše rezultate, hkrati pa je manj mladih žensk, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (stopnje NEET). Konkurenčnejše regije so še posebej privlačne za nove diplomante, saj je tam lažje najti zaposlitev.
Pomen kohezijske politike za regionalno konkurenčnost EU
Rezultati kazalnika regionalne konkurenčnosti 2.0 kažejo, da regije EU še vedno potrebujejo podporo EU, da bi izboljšale svojo konkurenčnost in zmanjšale razlike med regijami. Kohezijska politika je glavna naložbena politika EU za podporo regijam pri ustvarjanju delovnih mest, konkurenčnosti podjetij, gospodarski rasti in trajnostnem razvoju ter za izboljšanje kakovosti življenja državljanov.
Regija je konkurenčna, če podjetjem in prebivalcem ponuja privlačno ter trajnostno okolje za življenje in delo. Revidirani kazalnik nam omogoča boljši vpogled v različne ravni konkurenčnosti regij EU in je dragoceno orodje za boljše oblikovanje politik. Omogočil nam bo oblikovanje boljših politik, ki lahko državljanom in državljankam v evropskih regijah zagotovijo privlačne in trajnostne življenjske pogoje. To je glavni cilj kohezijske politike. Ker je vsaka regija edinstvena, zagotavljamo prilagojeno podporo, da bi jih opolnomočili in jim pomagali izkoristiti njihove prednosti.
Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira - 27/03/2023
Ozadje
Kazalnik regionalne konkurenčnosti, ki je bil vzpostavljen leta 2010 in je objavljen vsaka tri leta, regijam EU omogoča spremljanje in ocenjevanje njihovega razvoja skozi čas in v primerjavi z drugimi regijami. Je pomembno orodje, ki zagotavlja evropski vpogled v konkurenčnost regij na podlagi 68 indikatorjev.
Kazalnik regionalne konkurenčnosti za leto 2022 uporablja popolnoma revidirano metodologijo, v okviru tega pa sta prejšnji izdaji na novo preračunani. Kazalnik regionalne konkurenčnosti 2.0 je sestavljen iz treh podkazalnikov „osnova“, „učinkovitost“ in „inovacije“ ter enajstih stebrov o različnih vidikih konkurenčnosti: „institucije“, „makroekonomska stabilnost“, „infrastrukture“, „zdravje“, „osnovno izobraževanje“, „visokošolsko izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje“, „učinkovitost trga dela“, „velikost trga“, „tehnološka pripravljenost“, „poslovna izdelanost“ in „inovacije“.
Kazalnik regionalne konkurenčnosti 2.0 temelji na statističnih regijah NUTS 2 (skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot). Vsi kazalniki so bili zastavljeni pred vojno v Ukrajini. To je prva izdaja kazalnika regionalne konkurenčnosti brez Združenega kraljestva.