Danes praznujemo 30. obletnico Kohezijskega sklada.
- 03 April 2023
V zadnjih 30 letih je bilo prek Kohezijskega sklada izvedenih za skoraj 179 milijard evrov naložb v ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU.
Kohezijski sklad, ki je bil ustanovljen z Maastrichtsko pogodbo kot nujno dopolnilo k enotnemu trgu v okviru orodij kohezijske politike, je dobil nalogo, da podpira naložbe v prometno infrastrukturo ter varstvo podnebja in okolja. Med glavnimi cilji sklada so izboljšanje oskrbe z vodo in obdelave odpadkov, energijska učinkovitost, energija iz obnovljivih virov ter cestna in železniška infrastruktura.
Sklad se osredotoča na države članice, katerih BND je nižji od 90 % povprečja EU, da bi spodbudil konvergenco med evropskimi gospodarstvi. Podpora iz Kohezijskega sklada je tako kot vsa sredstva v okviru kohezijske politike prispevala k povečanju nacionalnih dohodkov držav upravičenk. Irska in Španija sta bili prvi državi, v katerih je BND presegel prag upravičenosti, ki znaša 90 % povprečja EU.
Mostovi, podzemne železnice, letališča, hitri vlaki in še veliko več
Iz Kohezijskega sklada so se financirali znameniti projekti, ki so preobrazili celotne regije in mesta ter jim pomagali pri dohitevanju preostale EU. Leta 1998 je bila s sredstvi sklada podprta izgradnja mostu Vasco da Gama v Lizboni na Portugalskem, ki je z 12,3 km najdaljši most v Evropski uniji. S sredstvi sklada je bil podprt tudi jez Alqueva na reki Guadiana na jugu Portugalske, ki je ena največjih strateških rezerv vode v Evropi.
Sklad je imel ključno vlogo tudi pri razvoju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), saj je podprl izgradnjo in nadgradnjo 7 800 km cest TEN-T in 3 650 km železniškega omrežja TEN-T ter mnogo akvaduktov in predorov. Financiral je najdaljši železniški predor v jugovzhodni Evropi, ki se gradi na relaciji Elin Pelin-Vakarel-Kostenets v Bolgariji. Podprl je tudi drugi železniški tir med Koprom (pomembnim slovenskim jadranskim pristaniščem) in Divačo, ki bo znatno povečal zmogljivost tovornega prometa in zagotovil povezavo z avstrijskim železniškim omrežjem.
V Španiji je Kohezijski sklad pomagal zgraditi sodobno železniško omrežje za visoke hitrosti. Proga za visoke hitrosti na relaciji Madrid-Barcelona-francoska meja s skupno dolžino 804 kilometrov je ena od glavnih komunikacijskih osi med Španijo in preostalo Evropo.
Zahvaljujoč skladu se je z železniško progo na relaciji Varšava-Gdynia izboljšal potniški promet vzdolž baltsko-jadranskega koridorja, glavna poljska mesta pa zdaj povezujejo sodobna tirna vozila.
Sklad je vlagal tudi v trajnostni javni prevoz v mestih, na primer v proge podzemne železnice v Varšavi, Budimpešti, Bukarešti, Sofiji in Pragi. S sredstvi Kohezijskega sklada je bila zgrajena tramvajska proga Petrzalka v Bratislavi z znamenitim mostom.
Poleg tega je sklad prispeval k izgradnji letališč za izboljšanje povezav med državami članicami, ki so se EU pridružile v začetku tega tisočletja. Med njimi so letališča Talin, Varšava, Vroclav in Rzeszow.
Obravnavanje podnebnih sprememb ter varstvo okolja in zdravja državljank in državljanov
Sklad je podprl tudi naložbe v infrastrukturo, ki so med drugim omogočile priključitev 6 milijonov ljudi na oskrbo s čisto pitno vodo in 10,5 milijona ljudi na naprave za čiščenje odpadnih voda. Prav tako je podprl recikliranje 4,2 milijona ton komunalnih odpadkov.
Projekt velikega okoljskega pomena za zeleno in trajnostno gospodarstvo, ki izboljšuje kakovost življenja tisočih državljank in državljanov, je obrat za obdelavo odpadkov v Aleksandropolisu v Grčiji. Omogočil je 60-odstotno zmanjšanje količine odpadkov, zbranih v štirih občinah prefekture Rodopi in dveh občinah prefekture Evros.
Z izgradnjo infrastrukture za čiščenje odpadnih voda na južnem delu Malte in infrastrukture za gospodarjenje z vodo v največjih latvijskih aglomeracijah se je izboljšalo čiščenje odpadnih voda ter povečala kakovost pitne vode za prebivalstvo.
Na področju čiste energije je Kohezijski sklad v Litvi podprl uvedbo tehnologij, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov, za proizvodnjo električne energije za skoraj 20 000 gospodinjstev.
Sklad je vlagal tudi v zaščito pred gozdnimi požari za 8,3 milijona ljudi in zaščito pred poplavami za 11,4 milijona ljudi, in sicer se je med drugim s sredstvi sklada financirala izgradnja sistema za zaščito pred poplavami in zbiralnika za zaščito zgornjega dela doline reke Tise pred poplavljanjem te reke na Madžarskem.
Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira
Kohezijski sklad spodbuja konvergenco, konkurenčnost, trajnostni razvoj in notranji trg. Pomembno prispeva k bolj enakim konkurenčnim pogojem v Uniji in je eden najzglednejših načinov podpore EU: ikonični mostovi, učinkovite in sodobne nad- in podzemne železnice, letališča ter obrati za obdelavo odpadkov in čiščenje vode, zgrajeni s podporo tega sklada, so izboljšali življenja milijonov Evropejcev in Evropejk ter poskrbeli za modernizacijo celotnih držav.
Ozadje
Kohezijski finančni instrument, kot se je Kohezijski sklad prvotno imenoval, je bil ustanovljen 1. aprila 1993 in se je začel uporabljati leta 1994, da bi okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo EU ter posameznim državam pomagal pri dohitevanju preostale EU.
Prvotno so sredstva Kohezijskega sklada prejemale Grčija, Irska, Portugalska in Španija (1994–99), nato pa od leta 2004 še Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, od leta 2007 tudi Bolgarija in Romunija, od leta 2013 pa še Hrvaška.
Proračun Kohezijskega sklada se je od širitve leta 2004 znatno povečal: v obdobju 1994–1999 je znašal 18 milijard evrov, v obdobju 2000–2006 30,6 milijarde evrov, v obdobju 2007–2013 68,5 milijarde evrov in v obdobju 2014–20 61,4 milijarde evrov.
V programskem obdobju 2021–2027 bo od dodeljenih sredstev sklada v višini 48,03 milijarde evrov več kot 37 % vloženih v podporo podnebnim ciljem. To vključuje 6,9 milijarde evrov za čisti mestni promet, 3,3 milijarde evrov za energijsko učinkovitost ter 16,9 milijarde evrov za naložbe v železniško in cestno omrežje TEN-T.
Sredstva Kohezijskega sklada se trenutno namenjajo 15 državam članicam, katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca je bil v času sklenitve sporazuma o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 nižji od 90 % povprečja EU. Te države članice so Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija.