Deset mitov in dejstev o kohezijski politiki EU

Sredstva EU, namenjena regionalnemu in družbenemu razvoju, so pomemben vir ključnih naložbenih projektov.

V nekaterih državah EU, ki imajo sicer omejena sredstva, se do 80 % javnih naložb financira iz evropskih sredstev. Vendar pa se regionalna sredstva EU ne porabljajo le za revnejše regije. Vlagajo se v vse regije in države EU ter tako v celoti spodbujajo gospodarstvo EU.

Tako je kohezijska politika najbolj ugodna politika za vse regije in države EU. Vse regije, ne le najrevnejše, imajo od nje veliko koristi.

Ozrite se okoli sebe – ne glede na to, v kateri državi živite, zagotovo boste opazili šolo, most, bolnišnico, pristanišče ali kateri koli drugi projekt, ki koristi sredstva EU in vpliva tudi na vaše življenje. To je le nekaj primerov kohezijske politike, katere vplivi so neskončni in ki se sčasoma samo večajo.

V sklopu neodvisne strokovne ocene je bilo ugotovljeno, da so naložbe kohezijske politike v obdobju 2007–2013 dosegle znatne in oprijemljive rezultate. Ti vključujejo nova delovna mesta, predstavitev novih izdelkov na trgu, pozitiven vpliv na zmanjševanje razlik med regijami in povišanje bruto domačega proizvoda (BDP).

Ocena je na primer pokazala, da bo donosnost naložb do leta 2023 znašala 2,74 EUR za vsak vložen evro v obdobju 2007–2013, kar je 274-odstotna donosnost. To kaže, da bo kohezijska politika do leta 2023 prispevala skoraj 1 bilijon EUR dodatnega BDP. Učinek je podoben kot celotna proračuna EU za obdobji 2007–2013 (975,8 milijard EUR) in 2014–2020 (908,4 milijard EUR).

Številke govorijo same zase. Do konca leta 2015 je bilo v sklopu naložb kohezijske politike ustvarjenih več kot 1 200 000 delovnih mest. Podporo je prejelo blizu 120 000 raziskovalnih in inovacijskih projektov. V programskem obdobju 2007–2013 je prejelo finančno podporo 121 400 zagonskih podjetij ter tudi 400 000 malih in srednje velikih podjetij.

Nacionalni in regionalni organi v državah EU izbirajo projekte, za katere menijo, da najbolje ustrezajo strategijam in prednostnim nalogam, dogovorjenimi s Komisijo.

EU je za obdobje 2014–2020 namenila več kot 460 milijard EUR za regionalna sredstva. Rezultati se bodo pokazali pri:

• pomoči več kot 800 000 podjetjem,
• izboljšanem zdravstvu za 44 milijonov Evropejcev,
• preprečevanju poplav in požarov za 27 milijonov ljudi,
• skoraj 17 milijonih ljudi, priključenih na kanalizacijske naprave,
• dostopu do širokopasovnega interneta za dodatnih 14 milijonov gospodinjstev,
• več kot 420 000 novih delovnih mestih,
• usposabljanju za 3,7 milijona Evropejcev,
• novih, sodobnih šolah in ustanovah otroškega varstva za 6,7 milijona otrok.

Prispevek posamezne države v proračun EU je odvisen od velikosti njenega gospodarstva. Leta 2017 je 11 (najbogatejših) držav EU plačalo več v proračun EU, kot jim je bilo povrnjenega v sklopu sredstev EU.

Vendar pa te države v zameno za visok prispevek koristijo mnoge ugodnosti, ki jih ta denar zagotavlja vsem državam EU, tj. mir in stabilnost tako v kot izven EU, varnost, boljša infrastruktura ter svoboda življenja, dela, študija in potovanja kjer koli v bloku.
Poleg tega kohezijska politika vlaga v vsako državo Evropske unije, kar pomeni, da tudi najbogatejše države članice prejemajo sredstva EU v sklopu kohezijske politike.

Najbogatejše države koristijo poleg neposrednih naložb tudi pozitivne učinke (»presežke«) izpeljanih projektov, ki jih financira EU, v manj razvitih državah.

Naročila za izvajanje projektov v manj razvitih regijah so namreč mnogokrat dodeljena podjetjem iz tako imenovanih držav »neto plačnic« (to so države, ki v proračun EU plačajo več, kot iz njega prejmejo). Številna gradbena podjetja iz Nemčije in Avstrije so na primer v veliki meri prisotna na Madžarskem, Slovaškem in Češkem.

To pozitivno vpliva tudi na trgovanje. Zaradi večjega števila gospodarskih dejavnosti držav upravičenk v sklopu kohezijske politike se je povečal izvoz blaga in storitev iz bogatejših držav. Po ocenah naj bi od vsakega evra v sklopu politike, ki je bil porabljen v državah upravičenkah v obdobju 2007–2013, 9 centov šlo v države, ki ne prejemajo podpore Kohezijskega sklada.

Vrednote EU so osrednji del projektov, ki jih financira kohezijska politika EU. Načela, kot sta spolna enakost in nediskriminacija, igrajo v novem predlaganem zakonodajnem svežnju za obdobje po letu2020 še pomembnejšo vlogo. Spoštovanje teh načel je na primer obvezno pri izbiri projektov.

Projekti, ki jih financira EU, so sami po sebi namenjeni širjenju vrednot EU po celotni Evropi, pa naj bodo te vrednote posebej navedene v projektih ali ne.

Poleg tega prispeva oblikovanje uspešnejše evropske kohezijske politike h krepitvi svobode in demokracije v naših družbah.

Napake pri porabi sredstev EU so običajno upravne narave, pri čemer se ni pravilno upoštevalo pravil o porabi, če na primer manjkajo dokumenti. To ni goljufija in takšne napake običajno ne oslabijo končnega rezultata projekta.

Komisija in Evropsko računsko sodišče prijavita vse sume goljufije sredstev EU Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF). To se pri več sto projektih, ki jih vsako leto pregleda Evropsko računsko sodišče, zgodi le nekajkrat na leto.

Po podatkih urada OLAF je nepravilnosti pri upravljanju Kohezijskega sklada le za slabih 1,8 % plačil med letoma 2013 in 2017. Le delček teh nepravilnosti se je izkazal za goljufijo.

V zadnjih nekaj letih pa se je delež nepravilnosti stalno zniževal. Uredbene določbe za obdobje 2014–2020 so bistveno okrepile ukrepe za preprečevanje in zaščito proračuna EU pred nepravilnim izdatki.

Komisija in vlade EU skupaj upravljajo s skoraj 75 % sredstevEU, zato si vlade delijo odgovornost za zmanjšanje napak. Komisija tesno sodeluje z njimi, da zagotavlja učinkovito in uspešno porabo denarja.

Naloga Komisije je ukrepati, če zazna nepravilno porabo evropskega denarja. Leta 2017 je na primer Komisija od izplačanih sredstev prejemnikom po vsej EU izterjala več kot 2,8 milijarde EUR sredstev ali jih je preusmerila na druge projekte.

Regionalna sredstva lahko koristijo številne organizacije. Te vključujejo javne organe, nekatere organizacije v zasebnem sektorju (zlasti mala podjetja), univerze, združenja ter nevladne in prostovoljske organizacije. Prijavijo se lahko tudi tuja podjetja s sedežem v regiji, ki spada pod ustrezen operativni program, če izpolnjujejo evropska pravila o javnem naročanju.

Za več informacij o tem, kdo in kako se lahko prijavi, stopite v stik z upravnim organom v vaši regiji.

Predstavniki projektov v državah kandidatkah ali potencialnih kandidatkah za članstvo v EU morajo stopiti v stik z instrumentom za predpristopno pomoč (IPA). V večini primerov prejmejo sredstva projekti, zato morate razviti projekt, upravičen do sredstev, ki jih potem prejmete v različnih fazah postopka.

Računsko sodišče, neodvisni zunanji revizor EU, je leta 2018 ocenilo, da je bila za obdobje 2007–2013 »stopnja črpanja sredstev« 97,2-odstotna. Stopnja je v primerjavi z obdobjem 2000–2006 (96 %) boljša.

To se v skladu z novimi uredbami za obdobje po letu2020 ne more zgoditi, ker:

• ne vključujejo neposredne finančne pomoči večjim podjetjem (ki se največkrat selijo);
• je vsak prispevek EU k premestitvi gospodarske dejavnosti iz ene v drugo državo članico prepovedan, če to pomeni izgubo delovnih mest v prvi državi članici ter
• ker morajo organi, ki so odgovorni za izvajanje programa, v sklopu državne pomoči prejeti potrdilo upravičenke, da prispevek EU ne podpira premestitve.