Martin Seychell, pomočnik generalnega direktorja za zdravje in potrošnike

Ko bolnik pride v bolnišnico, pričakuje, da bo ozdravel in prejel kar najboljšo oskrbo ter se ob tem izognil zdravniškim napakam, ki bi lahko škodile njegovemu zdravju ali povzročile okužbo. Vendar se skoraj polovica državljanov EU boji, da bo pri obisku zdravstvenih ustanov prišlo do napake, in sicer ne glede na to, ali gre za zdravstvene domove ali bolnišnice.

Zagotavljanje varnosti vseh uporabnikov zdravstvenih storitev je eden najnujnejših izzivov zdravstva danes, zato so države članice EU leta 2009 sprejele priporočilo o ukrepih za izboljšanje varnosti bolnikov.

Približno 10 % bolnikov v evropskih bolnišnicah je že imelo težave zaradi zdravniških napak: med njimi so napačne diagnoze ali napačni odmerki predpisanega zdravila. 5 % bolnikov tudi zboli za bolnišničnimi okužbami. Večino teh težav je mogoče preprečiti, vendar zato potrebujemo sodelovanje snovalcev politik, zdravstvenih delavcev in samih bolnikov.

Evropska komisija je pred kratkim objavila poročilo o izvajanju priporočila v državah članicah, v katerem je ugotovila:

• države članice so varnost bolnikov vključile v javnozdravstvene politike in na številnih področjih ukrepale za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb,
• sisteme poročanja in učenja o neželenih posledicah je treba še dodatno izpopolniti,
• potrebne so tudi izboljšave glede sodelovanja bolnikov pri zagotavljanju varnosti bolnikov in izobraževanju zdravstvenih delavcev,
• ukrepi ne smejo biti omejeni na bolnišnice, ampak morajo zajeti tudi druge zdravstvene ustanove,
• potrebujemo več podatkov o stroških nezadostne skrbi za varnost bolnikov.

Ministri za zdravje iz držav članic EU so na neformalnem srečanju v Dublinu 4. in 5. marca 2013 potrdili pripravljenost za dodatna prizadevanja glede vprašanj, ki jih je izpostavilo poročilo.

Znanje o varnosti bolnikov se nenehno izboljšuje, že zdaj poteka tudi veliko projektov za izboljšanje varnosti bolnikov, zato se tudi delovanje zdravstvenih organizacij v vseh državah članicah izboljšuje. Z učenjem iz preteklih izkušenj ter izmenjavo najboljših praks in znanj med državami bomo bolnikom še naprej zagotavljali, da ne bodo izpostavljeni nepotrebnim težavam ali morebitnim težavam, povezanim z zdravljenjem, in da bo zdravstveno varstvo varnejše za vse.