Martin Seychell, namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane, Evropska komisija
Kako lahko Evropska komisija pripomore k uspešnejšim, odpornejšim in dostopnejšim zdravstvenim sistemom? Gre za zapleteno vprašanje: države članice imajo namreč svoje zdravstvene sisteme ter svoje mreže ljudi, institucij in virov na področju zdravstva – kako naj torej EU prispeva dodatno vrednost?
Evropska komisija, kot je navedla v sporočilu o zdravstvenih sistemih leta 2014, spodbuja sodelovanje na ravni EU, ki krepi uspešnost, veča dostopnost in izboljšuje odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov v EU.
V zvezi s krepitvijo uspešnosti EU na primer spodbuja ocenjevanje uspešnosti zdravstvenih sistemov, skrb za varnost pacientov in integrirano zdravstveno oskrbo. V zvezi z izboljšanjem odpornosti se zavzema za sodelovanje pri ocenjevanju zdravstvene tehnologije in pri e-zdravju. V zvezi s povečanjem dostopnosti uveljavlja načrtovanje delovne sile po načelu ustreznosti potrebam, dostopnost inovativnih zdravil in optimalno uresničevanje direktive o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu iz leta 2011.
Ti trije cilji, uspešnost, dostopnost in odpornost, so tudi glavni dejavniki razmisleka o reformah zdravstvenih sistemov med evropskim semestrom, tj. letnem ciklusu EU za proračunsko in makroekonomsko koordiniranje ter strukturne reforme, v katerem Evropska komisija pripravi priporočila za države članice in oceni napredek pri izvajanju reform.
Evropski semester je poudaril naslednje elemente v zdravstvenih reformah: vzpostavitev in dostopnost uspešnega primarnega zdravstvenega varstva, skrb za stroškovno učinkovito rabo zdravil, izboljšanje integracije zdravstvene oskrbe, ocenjevanje relativne uspešnosti zdravstvenih tehnologij, spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni.
Svet je nato junija 2016 izdal priporočila za posamezne države članice. Medtem ko so se priporočila za države članice na splošno poenostavila in se je njihovo število zmanjšalo, se je število priporočil v zvezi z zdravstvenimi reformami povečalo, in sicer z 11 leta 2015 na 13 leta 2016. Priporočila v zvezi z zdravstvenimi sistemi leta 2016 na splošno še vedno poudarjajo potrebo po boljši učinkovitosti in vzdržnosti zdravstvenih sistemov, pri čemer je finančni vidik pogosto povezan z drugimi, npr. z uspešnostjo, kakovostjo in/ali dostopnostjo zdravstva. Dostopnost visokokakovostnega zdravstva je izrecno navedeni cilj politike v 6 letošnjih priporočilih za države članice. Številna priporočila poleg tega pozivajo h konkretnim in ciljno usmerjenim reformam, s katerimi bi optimizirali bolnišnični sektor in okrepili primarno zdravstvo.
Načelo dostopnosti zdravstva, ki odseva potrebo po pravočasni, kakovostni in nedragi zdravstveni oskrbi za vse, je sicer vključeno tudi v evropski steber socialnih pravic. Pri oblikovanju vsebine evropskega stebra socialnih pravic lahko sodelujejo vsi deležniki, saj je Evropska komisija v zvezi s tem objavila javno posvetovanje, odprto do 31. decembra 2016.
Še bolj kot doslej je namreč treba izpostaviti pomen zdravja za gospodarsko blaginjo in družbeno kohezijo.
