Pričakuje se, da bodo finančna sredstva kohezijske politike v obdobju 2021–2027 podprla 1,3 milijona novih delovnih mest in do konca desetletja povečala BDP EU za povprečno 0,5 %, v nekaterih državah članicah pa do 4 %.
- 02 May 2023
Pomagala bodo tudi zagotoviti številne skupne javne dobrine ter evropskim državljanom, regijam in mestom zagotoviti oprijemljive in konkretne koristi. To so nekateri sklepi danes objavljenega poročila o rezultatih načrtovanja programov kohezijske politike za obdobje 2021–2027.
V ta namen bo kohezijska politika v tem obdobju sprostila naložbe v skupnem znesku 545 milijard evrov, od tega bo 378 milijard evrov financirala EU. Te naložbe bodo spodbujale trajno socialno-ekonomsko konvergenco, teritorialno kohezijo, socialno in vključujočo Evropo ter nemoten in pravičen zeleni in digitalni prehod.
Pametnejša in konkurenčnejša Evropa
Kohezijska politika močno podpira raziskave in inovacije ter odpravlja digitalni razkorak. 83 000 raziskovalcev bo na primer imelo dostop do izboljšanih raziskovalnih zmogljivosti, 725 000 podjetij pa bo prejelo podporo za inovacije in pametno rast.
Cilj politike je podpreti posodobitev in digitalizacijo javnih storitev (kar vključuje 22 500 javnih uprav) ter digitalno preobrazbo podjetij. Podpira tudi razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter infrastrukture, tudi s povezavo 3,1 milijona gospodinjstev v mobilna omrežja visokih hitrosti in fiksno digitalno infrastrukturo.
Za Evropo, ki je odpornejša in ima gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom
Zelene naložbe v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje se osredotočajo na cilje evropskega zelenega dogovora, da se emisije toplogrednih plinov v EU zmanjšajo za vsaj 55 % do leta 2030 in se doseže podnebna nevtralnost do leta 2050.
V ta namen kohezijska politika podpira projekte na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov, ki so zlasti pomembni za izvajanje ključnih ukrepov v okviru načrta REPowerEU. Na primer, pričakuje se, da bo imelo 32 milijonov m2 javnih stavb in 723 000 gospodinjstev koristi od izboljšav energijske učinkovitosti, vzpostavljene pa bodo dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z močjo 9 555 MW.
Politika bo v podporo prilagajanju na podnebne spremembe in obvladovanju tveganja nesreč podprla vzpostavitev nove zelene infrastrukture, ki bo obsegala 229 000 hektarov.
Podprla bo tudi trajnostno urbano mobilnost z vključitvijo 1 230 km novih in posodobljenih tramvajskih prog in prog podzemne železnice ter kolesarsko infrastrukturo v dolžini 12 200 km.
Kohezijske naložbe bodo 16,4 milijona ljudem omogočile dostop do infrastrukture za čisto vodo in izboljšane infrastrukture za odpadno vodo.
Za pravični prehod
Kohezijska politika pomaga ljudem in območjem, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, in pomaga zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen.
Zato bo za lažji prehod podprla skoraj 39 000 podjetij. Zlasti bo več kot 5 000 malih in srednjih podjetij (MSP) imelo koristi od naložb v nova znanja in spretnosti za pametno specializacijo, industrijski prehod in podjetništvo. Do 120 000 brezposelnih bo imelo koristi od podpornih ukrepov na trgu dela, skoraj 200 000 ljudi pa bo pridobilo nove kvalifikacije.
Bolj socialna in vključujoča Evropa
Za zagotovitev socialne in vključujoče rasti ter v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic kohezijski skladi podpirajo ljudi, in sicer tudi v njihovem poklicnem življenju. To vključuje razvoj znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, ki sta ključni prednostni nalogi v tem evropskem letu spretnosti, in sicer zajemata vsaj 6,5 milijona brezposelnih. To bo pomagalo doseči cilj EU za leto 2030, da se vsaj 60 % vseh odraslih vsako leto udeleži usposabljanj.
Poseben poudarek je namenjen izboljšanju integracije in vključevanja več kot 3 milijonov ljudi, vključno s 600 000 osebami iz marginaliziranih skupin, kot so Romi. S sredstvi se bo prav tako podprlo 1,7 milijona učencev v osnovno- in srednješolskem izobraževanju, skoraj 3,5 milijona ljudi pa naj bi študiralo v novih ali posodobljenih izobraževalnih ustanovah.
Precejšnje izboljšave bodo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, vključno z infrastrukturo in opremo, medtem ko se pričakuje, da bo 60 milijonov bolnikov prejemalo zdravniško pomoč ali zdravljenje v novih ali posodobljenih zdravstvenih ustanovah.
Bolj povezana Evropa
Kohezijska politika bo podpirala učinkovite prometne sisteme na vseh teritorialnih ravneh, kot je železniški promet, ki je eden najvarnejših in najčistejših načinov prevoza: zgrajenih ali posodobljenih bo 3 900 km železniških prog vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).
Nazadnje bodo zahvaljujoč programom po vsej EU in v njenih sosedah v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja sredstva vložena v skupne projekte, v katere bo vključenih več kot 2 milijona oseb, 40 299 organizacij in 25 456 MSP.
Ozadje
Kohezijska politika je glavni dolgoročni naložbeni instrument v EU. Prispeva h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU, odpravlja neravnovesja med državami in regijami ter uresničuje politične prednostne naloge Unije.
Kohezijsko politiko izvaja več skladov:
- Evropski sklad za regionalni razvoj, ki vlaga v socialni in gospodarski razvoj vseh regij in mest EU;
- Kohezijski sklad, ki vlaga v okolje in promet v manj uspešnih državah EU;
- Evropski socialni sklad plus, ki podpira delovna mesta ter ustvarja pravično in socialno vključujočo družbo v EU;
- Sklad za pravični prehod, ki podpira regije, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel.
Cilji politike so:
- konkurenčnejša in pametnejša Evropa;
- bolj zelena Evropa, ki je odporna in ki v prehajanju na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom ostaja nizkoogljična;
- bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti;
- bolj socialna in vključujoča Evropa;
- Evropa, ki je bliže državljanom z uporabo krajevno prilagojenega pristopa od spodaj navzgor, s katerim se podregijam in lokalnim skupnostim omogoči, da na celosten in participativen način opredelijo svoje prednostne naloge in projekte;
- pravičen prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 ter podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma.
Prispevek kohezijske politike k utrjevanju Unije je nedvomen. To poročilo kaže konkretne rezultate in kaj lahko pričakujemo od kohezijskih naložb v praksi v prihodnjih letih. Konkurenčnejša, pametnejša, bolj zelena, bolj povezana ter bolj vključujoča Evropa bo naša prihodnost, za kar se lahko zahvalimo tudi kohezijskim skladom.
Komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira - 02/05/2023
Kohezijska politika je tista, ki zbližuje vse regije Evropske unije. Prispeva k izgradnji bolj socialne in vključujoče Evrope. Vlaga v ljudi: v digitalno opremo za šole, dolgotrajno oskrbo ranljivih oseb, vključevanje marginaliziranih skupin v družbo ter pomoč ljudem pri iskanju zaposlitve. Vsi moramo biti ponosni na to, kaj nam kohezijski skladi vsak dan omogočijo po vsej Evropi.
Komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit - 02/05/2023
Več informacij
- Poročilo in priloge, vključno s podatki po državah ter z glavnimi prednostnimi nalogami in rezultati po državah članicah
- Platforma odprtih podatkov za sklade ESI – vodnik po napredku pri naložbah
- Platforma odprtih podatkov o koheziji
- Kohesio
@VDombrovskis @ElisaFerreiraEC @NicolasSchmitEU @EUinmyRegion @EU_Social