Evropski atlas morij

Proučujte in zbirajte podatke ter ustvarite svoj zemljevid morja.
Bolje spoznajte morja in obale Evrope, njihovo okolje, povezane človekove dejavnosti in evropske politike.

Analiza vode

Amonijak v vodnih telesih jeseni leta 2010

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija amonijaka v vodnih telesih jeseni leta2010. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Gre za pogosto industrijsko kemikalijo, ki se uporablja za sintezo številnih organskih in anorganskih kemikalij, ki vsebujejo dušik, za proizvodnjo gnojil ali kot gnojilo samo po sebi z neposrednim vnašanjem v tla, na primer pri namakanju bombaža. Najpogostejši viri amonijaka, ki pride v površinske in podzemne vode, so gospodinjske odplake in industrijski izpusti. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Čeprav je molekula amonijaka hranilo, pomembno za življenje, se lahko presežni amonijak kopiči v organizmu in povzroči spremembo metabolizma ali zvišanje pH telesa. Na primer, toksičnost amonijaka naj bi bila eden od glavnih vzrokov za nepojasnjene izgube v ribogojnicah.

Amonijak v vodnih telesih poleti leta 2010

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija amonijaka v vodnih telesih poleti leta2010. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Gre za pogosto industrijsko kemikalijo, ki se uporablja za sintezo številnih organskih in anorganskih kemikalij, ki vsebujejo dušik, za proizvodnjo gnojil ali kot gnojilo samo po sebi z neposrednim vnašanjem v tla, na primer pri namakanju bombaža. Najpogostejši viri amonijaka, ki pride v površinske in podzemne vode, so gospodinjske odplake in industrijski izpusti. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Čeprav je molekula amonijaka hranilo, pomembno za življenje, se lahko presežni amonijak kopiči v organizmu in povzroči spremembo metabolizma ali zvišanje pH telesa. Na primer, toksičnost amonijaka naj bi bila eden od glavnih vzrokov za nepojasnjene izgube v ribogojnicah.

Amonijak v vodnih telesih pozimi leta 2010

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija amonijaka v vodnih telesih pozimi leta2010. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Gre za pogosto industrijsko kemikalijo, ki se uporablja za sintezo številnih organskih in anorganskih kemikalij, ki vsebujejo dušik, za proizvodnjo gnojil ali kot gnojilo samo po sebi z neposrednim vnašanjem v tla, na primer pri namakanju bombaža. Najpogostejši viri amonijaka, ki pride v površinske in podzemne vode, so gospodinjske odplake in industrijski izpusti. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Čeprav je molekula amonijaka hranilo, pomembno za življenje, se lahko presežni amonijak kopiči v organizmu in povzroči spremembo metabolizma ali zvišanje pH telesa. Na primer, toksičnost amonijaka naj bi bila eden od glavnih vzrokov za nepojasnjene izgube v ribogojnicah.

Amonijak v vodnih telesih spomladi leta 2010

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija amonijaka v vodnih telesih spomladi leta2010. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Gre za pogosto industrijsko kemikalijo, ki se uporablja za sintezo številnih organskih in anorganskih kemikalij, ki vsebujejo dušik, za proizvodnjo gnojil ali kot gnojilo samo po sebi z neposrednim vnašanjem v tla, na primer pri namakanju bombaža. Najpogostejši viri amonijaka, ki pride v površinske in podzemne vode, so gospodinjske odplake in industrijski izpusti. Izraz amonijak se nanaša na dve kemijski obliki, ki sta v vodi v ravnovesju (NH3, neionizirani, in NH4+, ionizirani). Čeprav je molekula amonijaka hranilo, pomembno za življenje, se lahko presežni amonijak kopiči v organizmu in povzroči spremembo metabolizma ali zvišanje pH telesa. Na primer, toksičnost amonijaka naj bi bila eden od glavnih vzrokov za nepojasnjene izgube v ribogojnicah.

Fosfat v vodnih telesih jeseni leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija fosfata v vodnih telesih jeseni leta2012-2017. Fosfati so kemikalije, ki vsebujejo element fosfor in vplivajo na kakovost vode, ker povzročajo čezmerno rast alg. Fosfati v vodi so hrana za alge, katerih rast v vodnih ekosistemih postane neobvladljiva in povzroča neravnovesja; to škoduje drugim oblikam življenja in ustvarja škodljive toksine. Prevelike količine alg skalijo vodo zaradi tako imenovanega cvetenja alg, kar zmanjša količino svetlobe, ki jo imajo na voljo druge rastline, in lahko vodi v njihov propad. Ko alge odmrejo, bakterije, ki jih razgrajujejo, porabljajo raztopljeni kisik v vodi, s čimer zanj prikrajšajo druge vodne organizme in jih včasih tudi zadušijo.

Fosfat v vodnih telesih poleti leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija fosfata v vodnih telesih poleti leta2012-2017. Fosfati so kemikalije, ki vsebujejo element fosfor in vplivajo na kakovost vode, ker povzročajo čezmerno rast alg. Fosfati v vodi so hrana za alge, katerih rast v vodnih ekosistemih postane neobvladljiva in povzroča neravnovesja; to škoduje drugim oblikam življenja in ustvarja škodljive toksine. Prevelike količine alg skalijo vodo zaradi tako imenovanega cvetenja alg, kar zmanjša količino svetlobe, ki jo imajo na voljo druge rastline, in lahko vodi v njihov propad. Ko alge odmrejo, bakterije, ki jih razgrajujejo, porabljajo raztopljeni kisik v vodi, s čimer zanj prikrajšajo druge vodne organizme in jih včasih tudi zadušijo.

Fosfat v vodnih telesih pozimi leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija fosfata v vodnih telesih pozimi leta2012-2017. Fosfati so kemikalije, ki vsebujejo element fosfor in vplivajo na kakovost vode, ker povzročajo čezmerno rast alg. Fosfati v vodi so hrana za alge, katerih rast v vodnih ekosistemih postane neobvladljiva in povzroča neravnovesja; to škoduje drugim oblikam življenja in ustvarja škodljive toksine. Prevelike količine alg skalijo vodo zaradi tako imenovanega cvetenja alg, kar zmanjša količino svetlobe, ki jo imajo na voljo druge rastline, in lahko vodi v njihov propad. Ko alge odmrejo, bakterije, ki jih razgrajujejo, porabljajo raztopljeni kisik v vodi, s čimer zanj prikrajšajo druge vodne organizme in jih včasih tudi zadušijo.

Fosfat v vodnih telesih spomladi leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija fosfata v vodnih telesih spomladi leta2012-2017. Fosfati so kemikalije, ki vsebujejo element fosfor in vplivajo na kakovost vode, ker povzročajo čezmerno rast alg. Fosfati v vodi so hrana za alge, katerih rast v vodnih ekosistemih postane neobvladljiva in povzroča neravnovesja; to škoduje drugim oblikam življenja in ustvarja škodljive toksine. Prevelike količine alg skalijo vodo zaradi tako imenovanega cvetenja alg, kar zmanjša količino svetlobe, ki jo imajo na voljo druge rastline, in lahko vodi v njihov propad. Ko alge odmrejo, bakterije, ki jih razgrajujejo, porabljajo raztopljeni kisik v vodi, s čimer zanj prikrajšajo druge vodne organizme in jih včasih tudi zadušijo.

Koncentracija klorofila a (jeseni 2012-2017)

Na tem zemljevidu je prikazana prisotnost klorofila a v evropskih morjih jeseni. Koncentracija klorofila se uporablja kot merilo za biomaso (količino) mikroskopskih rastlin (fitoplanktona). Klorofil je v različnih oblikah vezan v živih celicah alg in drugega fitoplanktona v površinski vodi. Je ključna biokemična sestavina v molekularnem sistemu, ki je odgovoren za fotosintezo – ključni proces, v katerem se iz energije sončne svetlobe proizvaja življenjsko pomemben kisik. Biomasa in vrste fitoplanktona, ki živijo v morjih in oceanih, se skozi čas in med letnimi časi spreminjajo.

Koncentracija klorofila a (poleti 2012-2017)

Na tem zemljevidu je prikazana prisotnost klorofila a v evropskih morjih poleti. Koncentracija klorofila se uporablja kot merilo za biomaso (količino) mikroskopskih rastlin (fitoplanktona). Klorofil je v različnih oblikah vezan v živih celicah alg in drugega fitoplanktona v površinski vodi. Je ključna biokemična sestavina v molekularnem sistemu, ki je odgovoren za fotosintezo – ključni proces, v katerem se iz energije sončne svetlobe proizvaja življenjsko pomemben kisik. Biomasa in vrste fitoplanktona, ki živijo v morjih in oceanih, se skozi čas in med letnimi časi spreminjajo.

Koncentracija klorofila a (pozimi 2012-2017)

Na tem zemljevidu je prikazana prisotnost klorofila a v evropskih morjih pozimi. Koncentracija klorofila se uporablja kot merilo za biomaso (količino) mikroskopskih rastlin (fitoplanktona). Klorofil je v različnih oblikah vezan v živih celicah alg in drugega fitoplanktona v površinski vodi. Je ključna biokemična sestavina v molekularnem sistemu, ki je odgovoren za fotosintezo, tj. bistven proces, v katerem se z energijo sončne svetlobe ustvarja življenjsko pomemben kisik. Biomasa in vrste fitoplanktona, ki živijo v morjih in oceanih, se skozi čas in med letnimi časi spreminjajo.

Koncentracija klorofila a (spomladi 2012-2017)

Na tem zemljevidu je prikazana prisotnost klorofila a v evropskih morjih spomladi. Koncentracija klorofila se uporablja kot merilo za biomaso (količino) mikroskopskih rastlin (fitoplanktona). Klorofil je v različnih oblikah vezan v živih celicah alg in drugega fitoplanktona v površinski vodi. Je ključna biokemična sestavina v molekularnem sistemu, ki je odgovoren za fotosintezo – ključni proces, v katerem se iz energije sončne svetlobe proizvaja življenjsko pomemben kisik. Biomasa in vrste fitoplanktona, ki živijo v morjih in oceanih, se skozi čas in med letnimi časi spreminjajo.

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (jesen 2012–2017)

Na tem zemljevidu je prikazana povprečna koncentracija raztopljenega anorganskega dušika (DIN) v površinskih vodah v obdobju2012–2017 jeseni. DIN je vsota anorganskih dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija), raztopljenih v vodnem stolpcu, ki so bistvena hranila za rast vodnih rastlin in alg v oceanu. Ker je dušika v naravi v izobilju, lahko rečni vnosi ter odtekanje odplak in drugih gnojil z zemljišč povzročijo presežek, ki lahko privede do evtrofikacije obalnih voda. To se zgodi, ko prevelika količina hranil povzroči obsežno rast (cvetenje) alg in rastlin. To cvetenje je lahko samo po sebi strupeno, poleg tega se ob razpadu organske snovi porabi raztopljeni kisik v vodi, v hudih evtrofnih razmerah pa lahko nastanejo hipoksične in celo anoksične razmere. Te posledice so lahko smrtonosne za ribe in druge organizme, ki živijo blizu morskega dna v obalnih morjih.

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (poletje 2012–2017)

Na tem zemljevidu je prikazana povprečna koncentracija raztopljenega anorganskega dušika (DIN) v površinskih vodah v obdobju2012–2017 poleti. DIN je vsota anorganskih dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija), raztopljenih v vodnem stolpcu, ki so bistvena hranila za rast vodnih rastlin in alg v oceanu. Ker je dušika v naravi v izobilju, lahko rečni vnosi ter odtekanje odplak in drugih gnojil z zemljišč povzročijo presežek, ki lahko privede do evtrofikacije obalnih voda. To se zgodi, ko prevelika količina hranil povzroči obsežno rast (cvetenje) alg in rastlin. To cvetenje je lahko samo po sebi strupeno, poleg tega se ob razpadu organske snovi porabi raztopljeni kisik v vodi, v hudih evtrofnih razmerah pa lahko nastanejo hipoksične in celo anoksične razmere. Te posledice so lahko smrtonosne za ribe in druge organizme, ki živijo blizu morskega dna v obalnih morjih.

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (pomlad 2012–2017)

Na tem zemljevidu je prikazana povprečna koncentracija raztopljenega anorganskega dušika (DIN) v površinskih vodah v obdobju2012–2017 spomladi. DIN je vsota anorganskih dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija), raztopljenih v vodnem stolpcu, ki so bistvena hranila za rast vodnih rastlin in alg v oceanu. Ker je dušika v naravi v izobilju, lahko rečni vnosi ter odtekanje odplak in drugih gnojil z zemljišč povzročijo presežek, ki lahko privede do evtrofikacije obalnih voda. To se zgodi, ko prevelika količina hranil povzroči obsežno rast (cvetenje) alg in rastlin. To cvetenje je lahko samo po sebi strupeno, poleg tega se ob razpadu organske snovi porabi raztopljeni kisik v vodi, v hudih evtrofnih razmerah pa lahko nastanejo hipoksične in celo anoksične razmere. Te posledice so lahko smrtonosne za ribe in druge organizme, ki živijo blizu morskega dna v obalnih morjih.

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (zima 2012–2017)

Na tem zemljevidu je prikazana povprečna koncentracija raztopljenega anorganskega dušika (DIN) v površinskih vodah v obdobju2012–2017 pozimi. DIN je vsota anorganskih dušikovih spojin (nitrata, nitrita in amonija), raztopljenih v vodnem stolpcu, ki so bistvena hranila za rast vodnih rastlin in alg v oceanu. Ker je dušika v naravi v izobilju, lahko rečni vnosi ter odtekanje odplak in drugih gnojil z zemljišč povzročijo presežek, ki lahko privede do evtrofikacije obalnih voda. To se zgodi, ko prevelika količina hranil povzroči obsežno rast (cvetenje) alg in rastlin. To cvetenje je lahko samo po sebi strupeno, poleg tega se ob razpadu organske snovi porabi raztopljeni kisik v vodi, v hudih evtrofnih razmerah pa lahko nastanejo hipoksične in celo anoksične razmere. Te posledice so lahko smrtonosne za ribe in druge organizme, ki živijo blizu morskega dna v obalnih morjih.

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih jeseni leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija kisika v vodnih telesih jeseni leta2012-2017. Raztopljeni kisik v vodi je ključnega pomena za vodne organizme, skupaj s slanostjo in temperaturo pa pomembno določa biološko raznovrstnost in kakovost vode. Če količina raztopljenega kisika pade pod normalne ravni, to vpliva na kakovost vode in lahko povzroči evtrofikacijo.

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih poleti leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija kisika v vodnih telesih poleti leta2012-2017. Raztopljeni kisik v vodi je ključnega pomena za vodne organizme, skupaj s slanostjo in temperaturo pa pomembno določa biološko raznovrstnost in kakovost vode. Če količina raztopljenega kisika pade pod normalne ravni, to vpliva na kakovost vode in lahko povzroči evtrofikacijo.

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih pozimi leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija kisika v vodnih telesih pozimi leta2012-2017. Raztopljeni kisik v vodi je ključnega pomena za vodne organizme, skupaj s slanostjo in temperaturo pa pomembno določa biološko raznovrstnost in kakovost vode. Če količina raztopljenega kisika pade pod normalne ravni, to vpliva na kakovost vode in lahko povzroči evtrofikacijo.

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih spomladi leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija kisika v vodnih telesih spomladi leta2012-2017. Raztopljeni kisik v vodi je ključnega pomena za vodne organizme, skupaj s slanostjo in temperaturo pa pomembno določa biološko raznovrstnost in kakovost vode. Če količina raztopljenega kisika pade pod normalne ravni, to vpliva na kakovost vode in lahko povzroči evtrofikacijo.

Silikat v vodnih telesih jeseni leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija silikata v vodnih telesih jeseni leta2012-2017. Silikat je pogosto onesnaževalo v večini voda zaradi številnih naravnih usedlin, ki se sčasoma raztopijo v vodi. Tudi pri naravnih procesih fizičnega in kemičnega preperevanja nastajajo številni izjemno majhni delci ali koloidi silikatnih snovi. V vodi najrazličnejše vrste alg potrebujejo fosfor in dušik kot hranili; samo diatomeje (vrsta alge) pa za rast potrebujejo silikat. Zaradi povečane koncentracije silikata se poveča proizvodnja na „trofičnih ravneh“ prehranjevalne verige. To je neposredno povezano s povečanjem biomase zooplanktona in povečanjem biomase rib. Povečane koncentracije silikata vplivajo na vodni ekosistem in možnosti, da vodni sistem uporablja človek.

Silikat v vodnih telesih poleti leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija silikata v vodnih telesih poleti leta2012-2017. Silikat je pogosto onesnaževalo v večini voda zaradi številnih naravnih usedlin, ki se sčasoma raztopijo v vodi. Tudi pri naravnih procesih fizičnega in kemičnega preperevanja nastajajo številni izjemno majhni delci ali koloidi silikatnih snovi. V vodi najrazličnejše vrste alg potrebujejo fosfor in dušik kot hranili; samo diatomeje (vrsta alge) pa za rast potrebujejo silikat. Zaradi povečane koncentracije silikata se poveča proizvodnja na „trofičnih ravneh“ prehranjevalne verige. To je neposredno povezano s povečanjem biomase zooplanktona in povečanjem biomase rib. Povečane koncentracije silikata vplivajo na vodni ekosistem in možnosti, da vodni sistem uporablja človek.

Silikat v vodnih telesih pozimi leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija silikata v vodnih telesih pozimi leta2012-2017. Silikat je pogosto onesnaževalo v večini voda zaradi številnih naravnih usedlin, ki se sčasoma raztopijo v vodi. Tudi pri naravnih procesih fizičnega in kemičnega preperevanja nastajajo številni izjemno majhni delci ali koloidi silikatnih snovi. V vodi najrazličnejše vrste alg potrebujejo fosfor in dušik kot hranili; samo diatomeje (vrsta alge) pa za rast potrebujejo silikat. Zaradi povečane koncentracije silikata se poveča proizvodnja na „trofičnih ravneh“ prehranjevalne verige. To je neposredno povezano s povečanjem biomase zooplanktona in povečanjem biomase rib. Povečane koncentracije silikata vplivajo na vodni ekosistem in možnosti, da vodni sistem uporablja človek.

Silikat v vodnih telesih spomladi leta 2012-2017

Na tem zemljevidu je prikazana koncentracija silikata v vodnih telesih spomladi leta2012-2017. Silikat je pogosto onesnaževalo v večini voda zaradi številnih naravnih usedlin, ki se sčasoma raztopijo v vodi. Tudi pri naravnih procesih fizičnega in kemičnega preperevanja nastajajo številni izjemno majhni delci ali koloidi silikatnih snovi. V vodi najrazličnejše vrste alg potrebujejo fosfor in dušik kot hranili; samo diatomeje (vrsta alge) pa za rast potrebujejo silikat. Zaradi povečane koncentracije silikata se poveča proizvodnja na „trofičnih ravneh“ prehranjevalne verige. To je neposredno povezano s povečanjem biomase zooplanktona in povečanjem biomase rib. Povečane koncentracije silikata vplivajo na vodni ekosistem in možnosti, da vodni sistem uporablja človek.

Cevovodi in kabli

Telekomunikacijski kabli – Malta

Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno med postajami na kopnem, za prenos telekomunikacijskih signalov prek odsekov oceanov in morij. Na tem zemljevidu so prikazane dejanske trase telekomunikacijskih kablov, ki izvirajo v malteških vodah ali jih prečkajo. Informacije je zagotovil operativni center Mednarodnega oceanografskega inštituta na Malti (Univerza na Malti/oddelek za fizikalno oceanografijo), pridobil pa jih je pomorski oddelek malteškega organa za promet (Transport Malta), nekdanji malteški organ za pomorstvo.

Telekomunikacijski kabli – Nemčija

Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno med postajami na kopnem, za prenos telekomunikacijskih signalov prek odsekov oceanov in morij. Na tem zemljevidu so prikazane dejanske trase nemških telekomunikacijskih kablov, ki jih je zagotovila Zvezna agencija za pomorstvo in hidrografijo (BSH Contis).

Telekomunikacijski kabli – trase kablov SIGCables

Trase morskih cevovodov

Morski cevovod (imenovan tudi pomorski ali podmorski cevovod ali cevovod na morju) je cevovod, ki je položen na morsko dno ali v jarek, skopan v morsko dno. V nekaterih primerih je cevovod večinoma na kopnem, ponekod pa prečka vodne površine, kot so manjša morja, prelivi in reke. Podmorski cevovodi se uporabljajo predvsem za transport nafte ali zemeljskega plina, pomembni pa so tudi za transport vode. Na tem zemljevidu sta prikazana trasa in obratovalno stanje morskih cevovodov v različnih evropskih državah. Informacije temeljijo na združitvi in uskladitvi podatkovnih nizov, ki jih je zagotovilo več virov iz držav članic EU ter Norveške in Združenega kraljestva.

Energija

Amplituda plimovanja

Na tem zemljevidu je prikazana povprečna amplituda plimovanja, tj. polovica razlike v višini med plimo in oseko, na 237 lokacijah, ki si v približno 100-kilometrskih intervalih sledijo na morju približno 50 do 100 km od evropske obalne črte. Opažanja so bila izračunana z uporabo modela plimovanja, izpeljanega iz osemletnih meritev satelitskega višinomera in meritev mareografov na približno 7300 obalnih postajah.

Energija oceanov – lokacije projektov

Morska energija ali energija morij (včasih imenovana tudi oceanska energija, energija oceanov, morska ali hidrokinetična energija) pomeni energijo, ki jo ustvarjajo oceanski valovi, veter, plimovanje ter razlike v slanosti in temperaturi. Gibanje vode v svetovnih oceanih ustvarja ogromno zalogo kinetične ali gibalne energije. Na tem zemljevidu je prikazana lokacija projektov, pri katerih se ta energija izkorišča in pretvarja v električno energijo za napajanje gospodinjstev, prometa in industrije.

Energija oceanov – preskusne lokacije

Morska energija ali energija morij (včasih imenovana tudi oceanska energija, energija oceanov, morska ali hidrokinetična energija) pomeni energijo, ki jo ustvarjajo oceanski valovi, veter, plimovanje ter razlike v slanosti in temperaturi. Gibanje vode v svetovnih oceanih ustvarja ogromno zalogo kinetične ali gibalne energije. Na tem zemljevidu so prikazane lokacije, na katerih se razvijajo nove tehnologije za izkoriščanje in pretvorbo te energije v električno energijo za napajanje gospodinjstev, prometa in industrije.

Lokacije polj vetrnih elektrarn

Vetrna energija, pri kateri vetrna turbina pretvarja veter v električno energijo, je eden od vodilnih trajnostnih energetskih virov. Ker so vetrovi na morju stalnejši in običajno močnejši, lahko velike skupine vetrnic na morju, imenovane tudi polja vetrnih elektrarn, zagotavljajo stalno preskrbo s čisto vetrno energijo. Na zemljevidu so prikazani točkovne lokacije in obratovalno stanje polj vetrnih elektrarn na morju v evropskih morjih. Informacije je za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet) iz več virov v EU zbral CETMAR.

Lokacije polj vetrnih elektrarn (poligoni)

Vetrna energija, pri kateri vetrna turbina veter pretvarja v električno energijo, je eden od vodilnih trajnostnih energetskih virov. Ker so vetrovi na morju stalnejši in običajno močnejši, lahko velike skupine vetrnic na morju, imenovane tudi polja vetrnih elektrarn, zagotavljajo stalno preskrbo s čisto vetrno energijo. Na zemljevidu so prikazani velikost, obratovalno stanje in druge značilnosti vetrnih elektrarn na morju v evropskih morjih. Informacije je za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet) iz več virov v EU zbral CETMAR.

Obalne jedrske elektrarne

V sodobnih jedrskih elektrarnah se toplota ustvarja z jedrsko cepitvijo, kar pomeni, da se s cepitvijo atomov urana sprostijo velike količine energije. Ta toplota se uporabi za pretvarjanje vode v paro in poganjanje turbine za proizvodnjo električne energije. Za varno ravnanje z ogromnimi količinami toplote, proizvedene z jedrsko cepitvijo, se te elektrarne zanašajo na sistem hlajenja. Ker je voda odlična za hlajenje reaktorja, številne elektrarne stojijo ob rekah in na obalah, kjer je brezplačne vode v izobilju. Na zemljevidu so prikazani lokacije, obratovalno stanje in druge značilnosti obalnih jedrskih elektrarn. Pripravljen je bil z združitvijo in uskladitvijo podatkov, zagotovljenih iz več evropskih in neevropskih virov, ter se vsako leto posodablja.

Objekti in naprave na morju (nafta in zemeljski plin)

Objekti in naprave na morju so konstrukcije v morskem okolju, običajno namenjene proizvodnji in prenosu električne energije, nafte, zemeljskega plina in drugih virov. Na zemljevidu sta prikazana lokacija in obratovalno stanje objektov in naprav na morju. Informacije so bile pridobljene iz Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR), s katero se spremlja razvoj objektov in naprav na morju ter vodi posodobljen popis vseh objektov in naprav za nafto in zemeljski plin na morju na morskem območju navedene konvencije.

Povprečna hitrost in smer vetra

Na tem zemljevidu sta prikazani povprečna hitrost in smer vetra na 237 lokacijah, ki si v približno 100-kilometrskih intervalih sledijo na morju približno 50 do 100 km od evropske obalne črte. Opažanja glede hitrosti in smeri vetra so bila zbrana z uporabo senzorjev višinomera in merilnika razpršljivosti na satelitih ERS-1, ERS-2, Topex/Poseidon in Geosat, na voljo pa so v podatkovni zbirki spletišča waveclimate.com. Na podlagi teh opažanj so bila izračunana povprečja v kvadratih, velikih 200km x 200km, katerih središča so bila na vsaki lokaciji.

Višina in smer valov

Na tem zemljevidu sta prikazani značilna višina in smer valov na 237 lokacijah, ki si v približno 100-kilometrskih intervalih sledijo na morju približno 50 do 100 km od evropske obalne črte. Opažanja glede višine in smeri valov so bila zbrana z uporabo senzorjev višinomera na satelitih ERS-1, ERS-2, Topex/Poseidon in Geosat, na voljo pa so v podatkovni zbirki spletišča waveclimate.com. Na podlagi teh opažanj so bila izračunana povprečja v kvadratih, velikih 200km x 200 km, katerih središča so bila na vsaki lokaciji.

Evropa

Države

Na tem zemljevidu so prikazane države članice Evropske unije, države kandidatke in potencialne države kandidatke za članstvo v EU. Za vsako državo je na voljo nekaj ključnih informacij, kot so velikost, število prebivalcev, glavno mesto, zastava itd.

Državne meje

Na tem zemljevidu so prikazane meje evropskih držav.

Geografska koordinatna mreža

Geografska koordinatna mreža je navidezna mreža črt, projiciranih na površje Zemlje, ki se uporablja kot referenčni sistem za natančno določitev položaja katere koli lokacije na Zemlji. Navpične črte se imenujejo zemljepisna dolžina, vodoravne črte pa zemljepisna širina. Presečišče teh dveh črt določa natančno lokacijo. Z vzdolžnimi črtami, ki potekajo navpično od severnega do južnega pola, se merijo stopinje od vzhoda proti zahodu. S prečnimi črtami se merijo stopinje od severa proti jugu, pri čemer je črta, ki označuje 0 stopinj, točno na polovici med severnim in južnim tečajem.

Imena morij

Na tem zemljevidu so prikazana imena in meje največjih svetovnih oceanov in morij, kot jih je opredelila Mednarodna hidrografska organizacija (IHO). (leto 1953, Meje oceanov in morij, posebna izdaja št.23)

Imena podmorskih reliefnih oblik

Nacionalna geoprostorska obveščevalna agencija – na dnu oceanov se pojavljajo kompleksne in raznovrstne geografske značilnosti, nastale zaradi tektonskih, vulkanskih, erozijskih in sedimentacijskih procesov ter njihovih medsebojnih vplivov. Na tem zemljevidu so prikazana imena podmorskih reliefnih oblik (srednjeoceanski grebeni, jarki, podmorski kanjoni, podvodne gore itd.).

Obalna črta

EEA – Obalna črta je območje, kjer se kopno stika z morjem ali oceanom. Ta zemljevid obalne črte za zelo podrobno analizo geografske Evrope, npr. v merilu 1:100000, je pripravila Evropska agencija za okolje (EEA). Podatki so pridobljeni iz satelitskih posnetkov (npr. EUHYDRO in GSHHG). Da bi se izpolnile zahteve iz direktiv EU o naravi, okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o morski strategiji, je bilo treba ročno vnesti nekaj sprememb.

Governance

Evropski dan pomorstva

Evropski dan pomorstva, uveden leta2008, je vsakoletno zbirališče EU na temo pomorskih zadev in trajnostne modre rasti. V okviru te konference se oblikovalci politik, znanstveniki, industrija in družba srečujejo na plenarnih in tematskih zasedanjih na visoki ravni, delavnicah in razstavnem prostoru. Na tem zemljevidu so prikazana prizorišča vsakoletne konference deležnikov ob evropskem dnevu pomorstva vse od njegove uvedbe.

Evropski dan pomorstva v moji državi (2019)

Hkrati s konferenco ob evropskem dnevu pomorstva je po vsej Evropi pod oznako „evropski dan pomorstva v moji državi“ organiziranih več povezanih lokalnih dogodkov, namenjenih mladim in drugim državljanom. Tako se lahko številne evropske regije s pomorsko kulturo pridružijo praznovanju ter poudarijo ključno vlogo morij in oceanov za lokalne skupnosti. Na tem zemljevidu je na voljo pregled 150 lokalnih dogodkov v okviru evropskega dneva pomorstva v moji državi, ki so bili od aprila do julija2019 organizirani v 21 različnih državah (15 državah članicah EU in 6 državah nečlanicah EU), vključevali pa so dejavnosti čiščenja plaž, vodene oglede pristanišč, razstave o pomorskih temah, ekološke oglede na območjih s pomembno pomorsko dediščino, izlete z ladjo itd. Številni organizatorji so dogodke izkoristili tudi za to, da so Evropski atlas morij predstavili študentom in dijakom v EU! Da bi bil ta zemljevid še bolj edinstven, smo vanj skrili nekaj posebnega. Pridružite se praznovanjem, raziščite zemljevid in poskusite rešiti izziv v okviru evropskega dneva pomorstva v moji državi 2019!

Evropski dan pomorstva v moji državi 2021

Hkrati z letno konferenco ob evropskem dnevu pomorstva (ki je potekala 20. in 21.maja2021 v Den Helderju na Nizozemskem) je po vsej Evropi pod oznako „evropski dan pomorstva v moji državi“ organiziranih več povezanih lokalnih dogodkov, namenjenih mladim in drugim državljanom.
Evropski dan pomorstva v moji državi je pomemben del vala ozaveščanja in aktivizma na področju oceanov, ki se v zadnjih letih stalno povečuje, dogodki pod njegovim okriljem pa postajajo vse bolj priljubljeni in vsako leto pritegnejo več kot 30000udeležencev. Lokalne dejavnosti, kot so čiščenje plaž, vodeni ogledi pristanišč, umetniške razstave, delavnice, konference, seminarji, razstave o pomorskih temah, ukrepi za oceansko opismenjevanje, ekološki ogledi in sprehodi na območjih s pomembno pomorsko dediščino, izleti z ladjo, obiski pomorskih muzejev, ladij, akvarijev, ladjedelnic itd., so namenjene širši javnosti po vsej Evropi ter vključujejo zabavo in igre, ki neposredno pritegnejo mlade. Prek teh dejavnosti se lahko številne evropske regije s pomorsko kulturo pridružijo praznovanju ter poudarijo ključno vlogo morij in oceanov za lokalne skupnosti.
Ker se kriza zaradi COVID-19 še ni končala, je evropski dan pomorstva v moji državi vključeval virtualne, in kjer je mogoče, fizične dogodke, ki so bili izvedeni leta2021.
Na tem zemljevidu je na voljo pregled 232lokalnih dogodkov v okviru „evropskega dneva pomorstva v moji državi2021“ v 25različnih državah (21državah članicah EU in štirihdržavah nečlanicah EU). Številni organizatorji svoje dogodke izkoristijo tudi za predstavitev Evropskega atlasa morij študentom, dijakom in učencem po vsej EU!
Da bi bil ta zemljevid še bolj edinstven, smo vanj skrili nekaj posebnega. Pridružite se praznovanjem, raziščite zemljevid in se preskusite v lovu na zaklad v okviru evropskega dneva pomorstva v moji državi2021.

Evropski dan pomorstva v moji državi 2022

Hkrati z letno konferenco ob evropskem dnevu pomorstva (ki je letos potekala 19. in 20.maja2022 v Raveni v Italiji) je po vsej Evropi pod oznako „evropski dan pomorstva v moji državi“ organiziranih več povezanih lokalnih dogodkov, namenjenih mladim in drugim državljanom.
Evropski dan pomorstva v moji državi je pomemben del vala ozaveščanja in aktivizma na področju oceanov, ki se v zadnjih letih stalno povečuje, dogodki pod njegovim okriljem pa postajajo vse bolj priljubljeni in vsako leto pritegnejo več kot 50000udeležencev. Lokalne dejavnosti, kot so čiščenje plaž, vodeni ogledi pristanišč, umetniške razstave, delavnice, konference, seminarji, razstave o pomorskih temah, ukrepi za oceansko opismenjevanje, ekološki ogledi in sprehodi na območjih s pomembno pomorsko dediščino, izleti z ladjo, obiski pomorskih muzejev, ladij, akvarijev, ladjedelnic itd., so namenjene širši javnosti po vsej Evropi ter vključujejo zabavo in igre, ki neposredno pritegnejo mlade. Prek teh dejavnosti se lahko številne evropske regije s pomorsko kulturo pridružijo praznovanju ter poudarijo ključno vlogo morij in oceanov za lokalne skupnosti.
Ker se kriza zaradi COVID-19 še ni končala, evropski dan pomorstva v moji državi letos vključuje virtualne, in kjer je mogoče, fizične dogodke, ki bodo izvedeni leta2022.
Na tem zemljevidu je na voljo pregled lokalnih dogodkov v okviru evropskega dneva pomorstva v moji državi2022 v 29različnih državah (22državah članicah EU in sedmihdržavah nečlanicah EU). Številni organizatorji svoje dogodke izkoristijo tudi za predstavitev Evropskega atlasa morij študentom, dijakom in učencem po vsej EU!
Da bi bil ta zemljevid še bolj edinstven, smo vanj skrili nekaj posebnega. Pridružite se praznovanjem, raziščite zemljevid in se preskusite v tekmovanju s čolni v okviru evropskega dneva pomorstva v moji državi2022.

Evropski dan pomorstva v moji državi 2023

Sočasno z letno konferenco ob evropskem dnevu pomorstva (ki je letos potekala od 24. do 25. maja 2023 v Brestu v Franciji) je širom po Evropi organizirana vrsta s pomorstvom povezanih lokalnih dogodkov, namenjenih mladim, državljankam in državljanom, pod geslom „Evropski dan pomorstva v moji državi“.
Obeleževanje tega dne je pomemben del gibanja za ozaveščanje in aktivizem na področju svetovnih morij, ki je v zadnjih letih neprestano v porastu, dogodki v okviru evropskega dneva pomorstva pa so postali vse bolj priljubljeni in vsako leto privabijo več kot 50.000 udeležencev. Lokalne dejavnosti, kot so čiščenje plaž, vodeni obiski pristanišč, umetniške razstave, delavnice, konference, seminarji, razstave na pomorsko tematiko, ukrepi za opismenjevanje o svetovnih morjih, pohodi in ekološki obiski območij z vidnejšo pomorsko dediščino, izleti z ladjico, obiski pomorskih muzejev, ladij, akvarijev, ladjedelnic ipd., so namenjene širši javnosti po vsej Evropi, vključujejo pa tudi zabavo in igre, ki neposredno pritegnejo otroke in mlade. Prek teh dejavnosti se lahko številne evropske regije s pomorsko kulturo pridružijo praznovanju pomorskega dne, kar še poudarja vlogo, ki jo imajo morja in oceani za lokalne družbe.
Letošnji Evropski dan pomorstva v moji državi vključuje dogodke, ki se izvajajo tako v živo kot virtualno in hibridno.
Na zemljevidu je zbran pregled dogodkov, ki se v okviru Evropskega dneva pomorstva v moji državi 2023 odvijajo na lokalni ravni različnih držav. Za številne organizatorje so ti dogodki tudi priložnost, da Evropski atlas morij predstavijo državljanom, študentom, dijakom in učencem po vsej EU!
Da bi bil zemljevid še bolj svojevrsten, smo vanj skrili nekaj posebnega. Zaznamujte z nami dan pomorstva, raziščite zemljevid in se preizkusite v igri Atlasov geolov.

Evropski dan pomorstva v moji državi 2024

Sočasno z letno konferenco ob evropskem dnevu pomorstva (ki letos poteka v Svendborgu na Danskem 30. in 31. maja 2024) se širom po Evropi organizira vrsta lokalnih dogodkov, namenjenih mladim in državljanom pod geslom „Evropski dan pomorstva v moji državi“. Cilj je ljudi ozavestiti, da so pomorske dejavnosti (obalni turizem, ribolov, plovba, pomorski promet, energija iz obnovljivih virov na morju, akvakultura itd.) ključne za državljane in gospodarstvo EU. EU ima 68,000km obale, približno tretjina prebivalstva EU pa živi manj kot 50km od obale.
Od prvega obeleževanja leta 2018 se je število dogodkov ob Evropskem dnevu pomorstva v moji državi znatno povečalo z najrazličnejšimi dejavnostmi, kot so čiščenje plaž, vodeni ogledi, umetniške razstave, delavnice in konference. Leta 2023 je bilo v 31 državah organiziranih 494 dogodkov, tako v EU kot zunaj nje.
Evropski dan pomorstva v moji državi letos vključuje fizične, virtualne in dogodke v mešani obliki.
Na tem zemljevidu je pregled lokalnih dogodkov v različnih državah ob Evropskem dnevu pomorstva v moji državi. Za številne organizatorje so ti dogodki tudi priložnost, da Evropski atlas morij predstavijo državljanom, študentom, dijakom in učencem po vsej
! Da bi bil zemljevid še bolj svojevrsten, smo vanj skrili nekaj posebnega. Zaznamujte z nami dan pomorstva, raziščite zemljevid in se preizkusite v nalogi v zvezi z modrim gospodarstvom

Konferenca obrobnih obmorskih regij

Približno 160 regij iz 28 držav se je povezalo v Konferenco obrobnih obmorskih regij Evrope (Conference of Peripheral Maritime Regions of Europe – CPMR). Konferenca CPMR se je organizirala v geografske komisije, namenjene spodbujanju njene specifične identitete in sodelovanju na področjih skupnega interesa vsakega od večjih morskih bazenov: Komisijo atlantskega loka, komisiji za Balkan in Črno morje ter otoke, Medsredozemsko komisijo ter komisiji za Baltsko morje in Severno morje. Na tem zemljevidu so prikazane regije članice konference CPMR, ki deluje v korist potreb in interesov svojih regij članic v institucijah EU in nacionalnih vladah. Natančneje, konferenca CPMR si prizadeva za okrepitev pomorske razsežnosti Evrope, pri čemer poudarja pomen celostne pomorske politike, večje regionalizacije skupne ribiške politike in sistem varnosti v pomorstvu, zasnovan tako, da bi bil kos naraščanju pomorskega prometa.

Konvencije o regionalnih morjih

V Evropi so vzpostavljene štiri strukture sodelovanja, ki so namenjene varstvu morskega okolja ter združujejo države članice in sosednje države, ki si delijo morske vode: konvencije o regionalnih morjih. Na tem zemljevidu so prikazane pomorske regije, zajete s konvencijami o regionalnih morjih (Helsinška konvencija, Barcelonska konvencija, Bukareška konvencija in Konvencija OSPAR) za varstvo morskega okolja. Države članice uporabljajo te obstoječe strukture regionalnega sodelovanja za medsebojno usklajevanje pri razvijanju svojih morskih strategij.

Makroregionalne strategije in atlantska strategija

Na tem zemljevidu so prikazane štiri makroregionalne strategije EU in pomorska strategija za območje Atlantskega oceana. „Makroregionalna strategija“ pomeni celovit okvir, ki ga je potrdil Evropski svet, za obravnavo skupnih izzivov, s katerimi se sooča opredeljeno geografsko območje, povezano z državami članicami in tretjimi državami z istega geografskega območja, ki imajo zato koristi od okrepljenega sodelovanja za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

Morski objekti in naprave

Evropa ima obsežno mrežo pomorske raziskovalne infrastrukture, ki vključuje najrazličnejše zmogljivosti, vključno z raziskovalnimi plovili in opremo, ki omogoča vkrcanje, kopenske in morske raziskovalne in preizkuševalne zmogljivosti na področju fizike, biologije in kemije, pa tudi številne zmogljivosti za daljinsko in terensko opazovanje. Na tem zemljevidu so prikazane različne zmogljivosti na podlagi podatkovne zbirke pomorske raziskovalne infrastrukture organizacije EurOcean. S klikom na zemljevid se prikažejo ključne značilnosti posamezne zmogljivosti, vključno s povezavami in stiki za dostop do dodatnih podrobnosti, ki jih zagotavljajo upravljavci teh zmogljivosti.

Ukrepi misije – misija EU Obnova naših oceanov in voda

Ukrepi misije predstavljajo skupna prizadevanja za dosego treh ciljev misije Obnova naših oceanov in voda do leta2030, in sicer:

1. zaščititi in obnoviti morske in sladkovodne ekosisteme ter biotsko raznovrstnost v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta2030;
2. preprečiti in odpraviti onesnaževanje naših oceanov, morij in voda v skladu z akcijskim načrtom EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal;
3. zagotoviti, da bo trajnostno modro gospodarstvo ogljično nevtralno in krožno v skladu s predlaganimi evropskimi podnebnimi pravili in celostno vizijo iz strategije za trajnostno modro gospodarstvo.

Za dosego teh ciljev misija vzpostavlja tudi dva omogočitvena dejavnika:

digitalni sistem znanja o oceanih in vodah;
vključevanje in sodelovanje javnosti.

Za več informacij o ukrepih misije kliknite tukaj.

(2021–2030)

Habitati morskega dna

Deskriptorji habitatov – biološke cone

Na tem zemljevidu so prikazane razvrščene biološke cone za vse evropske vode, ki se uporabljajo pri celovitem modelu habitatov morskega dna EMODnet (EUSeaMap). To je eden od več deskriptorjev habitatov, na podlagi katerih se določi končni habitatni tip. Biološke cone se določajo na podlagi različnih fizikalnih spremenljivk in meril.

Habitati z maerlom

Na tem zemljevidu je prikazana modelirana prostorska razširjenost morskega dna z maerlom v Sredozemskem morju. Te biološke strukture so značilne za sredozemske podvodne morske krajine. Sestavljajo jih ogrodja koralnih alg, ki rastejo v medli svetlobi. So rezultat delovanja algastih in živalskih graditeljev, ki ogrodje gradijo, medtem ko nasprotju z njimi delujejo fizikalni in biološki erozijski procesi. Habitati z maerlom zaradi svoje velikosti, biotske raznovrstnosti in produktivnosti spadajo med najpomembnejše ekosisteme v Sredozemskem morju ter se jim pripisuje velik pomen tako za ribištvo kot tudi za uravnavanje ogljika.

Koralni habitati

Na tem zemljevidu je prikazana modelirana prostorska razširjenost koralnih izdankov in morskega dna z maerlom v Sredozemskem morju. Te biološke strukture so značilne za sredozemske podvodne morske krajine. Sestavljajo jih ogrodja koralnih alg, ki rastejo v medli svetlobi. So rezultat delovanja algastih in živalskih graditeljev, ki gradijo ogrodje, medtem ko v nasprotju z njimi delujejo fizikalni in biološki erozijski procesi. Koralni habitati in habitati z maerlom zaradi svojega obsega, biotske raznovrstnosti in produktivnosti spadajo med najpomembnejše ekosisteme v Sredozemskem morju ter se jim pripisuje velik pomen tako za ribištvo kot tudi za naravno sekvestracijo ogljika.

Napovedni zemljevid habitatov (okvirna direktiva o morski strategiji)

Na tem zemljevidu je prikazan napovedni zemljevid habitatov morskega dna za evropska morja. Zemljevid je ustvarjen tako, da se za opredelitev končnega habitata uporabijo deskriptorji razvrščenih habitatov. Temelji na sistemu razvrstitve prevladujočih habitatov v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji, pri čemer so bili rezultati modela po potrebi združeni. Okvirna direktiva o morski strategiji je bila sprejeta 17.junija2008, njen cilj pa je učinkovitejše varstvo morskega okolja v Evropi.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat ameriške morske plošče

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata ameriške morske plošče (Hippoglossoides platessoides) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat gorgonije Paragorgia arborea

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata gorgonije (Paragorgia arborea) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat grenlandske morske plošče

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata grenlandske morske plošče (Reinhardtius hippoglossoides) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat kljunatega okuna

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata kljunatega okuna (Sebastes mentella) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat korale Desmophyllum dianthus

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata korale (Desmophyllum dianthus) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat korale Lophelia pertusa

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata korale (Lophelia pertusa) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat korale Madrepora oculata

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata korale (Madrepora oculata) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat male gorgonije Acanella arbuscula

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata male gorgonije (Acanella arbuscula) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat okroglonosega repaka

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata okroglonosega repaka (Coryphaenoides rupestris) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat sinjeustega okuna

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata sinjeustega okuna (Helicolenus dactylopterus) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat trske

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata trske (Gadus morhua) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat velike gorgonije Acanthogorgia armata

Podnebne spremembe naj bi imele daljnosežne posledice za globokomorsko okolje, kot so zakisljevanje in segrevanje morskih voda, izguba kisika in manjša razpoložljivost hrane na morskem dnu. Te spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo. Na zemljevidu so prikazani predvideno izginjanje, ohranitev (refugij) in rast habitata velike gorgonije (Acanthogorgia armata) v prihodnosti (2081–2100) glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Razširjenost vrsta morske trave Posidonia oceanica

Na tem zemljevidu je prikazana razširjenost vrste morske trave Posidonia oceanica (splošno znane kot pozejdonka ali morska pozejdonovka), ki je endemit Sredozemskega morja. Tvori obsežne podvodne travnike, ki so pomemben del ekosistema. Plod prosto lebdi in je v Italiji poznan kot „morska oljka“ (l'oliva di mare). Kroglice nitastega materiala iz njenih listov, poznane kot aegagropila, naplavlja na bližnje obale.

Razvrstitev habitatov po EUNIS 2019

Lastnik podatkov: GD MARE

Glej prikaze

Morsko dno

Aktivna dovoljenja za pridobivanje ogljikovodikov na morju

Ogljikovodiki, kot sta nafta in zemeljski plin, so primarni vir energije za sedanjo družbo. Naftne in plinske družbe jih iščejo (raziskovanje) in pridobivajo (izkoriščanje) iz sedimentnih plasti globoko pod morskim dnom ali površjem kopnega. Ker so pomorske regije z nahajališči ogljikovodikov pod nadzorom nacionalnih vlad, naftne in plinske družbe potrebujejo dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje teh virov. Na tem zemljevidu so prikazana aktivna dovoljenja za pridobivanje ogljikovodikov na morju v evropski regiji. Informacije temeljijo na združitvi in uskladitvi podatkovnih nizov, zagotovljenih iz več virov iz EU in zunaj EU, ter se vsako leto posodabljajo.

Globokomorski mineralni viri

Polimetalni gomolji ali manganove skorje so kamninske konkrecije, ki sestavljajo morsko dno in vsebujejo številne dragocene kovine, kot so železo, mangan, nikelj, baker in kobalt. Take kovine je mogoče najti tudi v sulfidnih usedlinah, akumulacijah žveplovih mineralov, ki nastajajo v bližini fumarol na morskem dnu. Na tem zemljevidu je prikazana prisotnost teh globokomorskih mineralnih virov na različnih lokacijah vzorčenja.

Hitrost akumulacije sedimentov morskega dna

Sedimenti so akumulacije delcev, kot so prod, pesek in glina, ter školjk in drugega biološkega materiala. Hitrost kopičenja teh sedimentov na morskem dnu je zelo različna in odvisna od lokacije, saj je najvišja pri rečnem ustju in najnižja pri globokomorskem dnu. Na tem zemljevidu so prikazane hitrosti akumulacije sedimentov morskega dna na različnih lokacijah v evropski morski regiji. Hitrosti so bile določene z datiranjem sedimenta ali ocenjene na podlagi akustično-seizmičnih podatkov in podatkov jeder sedimenta.

Litologija morskega dna

Litologija kamninske enote je opis njenih fizičnih značilnosti, kot so barva, tekstura, velikost zrn ali mineralna sestava. Te značilnosti so lahko podrobno opisane ali pa so povzete le splošne fizične značilnosti kamnine. Na tem zemljevidu je prikazana litologija kamninskih plasti na morskem dnu v evropski morski regiji.

Nahajališče ogljikovodikov

Ogljikovodiki, kot so nafta, zemeljski plin, premog in bitumen, so primarni vir energije v današnji družbi. Skozi milijone let so nastajali z razgradnjo organskega materiala v debelih sedimentnih zaporedjih, ki se imenujejo nahajališča ogljikovodikov, globoko pod površjem Zemlje. Ta nahajališča so večinoma omejena s kontinentalnimi policami, kontinentalnimi strminami, kontinentalnimi vzpetinami in majhnimi oceanskimi kotlinami. Na tem zemljevidu sta prikazana lokacija in obseg nahajališč ogljikovodikov v evropski morski regiji.

Območja izkopavanja

Izkopavanje je dejavnost kopanja, ki se običajno izvaja pod vodo, v plitvih morjih ali na sladkovodnih območjih, z namenom zbiranja sedimentov z dna in njihovega odlaganja na drugem mestu za razširitev in/ali poglobitev pristanišč in plovnih poti, preoblikovanje obalne črte ali zaščito pred erozijo in poplavami. Na tem zemljevidu so prikazani lokacije, na katerih se izvajajo dejavnosti izkopa, in namen teh dejavnosti. Informacije temeljijo na združitvi in uskladitvi podatkovnih nizov, zagotovljenih iz več virov po vsej EU.

Podmorske tekoče emisije

Sedimentne in kamninske plasti pod morskim dnom vsebujejo vodo, pa tudi druge tekočine, kot so nafta, metan, ogljikov dioksid in plini, ki nastajajo pri razgradnji organskega materiala. Te tako imenovane podmorske tekočine so pod visokim tlakom, zato skozi prelome in razpoke prehajajo v morsko dno. Ko tekočine dosežejo morsko dno, iztečejo v vodni stolpec v postopku, ki se imenuje tekoča emisija. Če se sedimenti pomešajo s temi tekočinami, se pod visokim tlakom tvori blato, ki lahko na morskem dnu izbruhne in nastane blatni vulkan. Na tem zemljevidu so prikazane lokacije teh tekočih emisij in blatnih vulkanov nevulkanskega izvora. Informacije so bile zbrane z različnimi nacionalnimi in regionalnimi projekti kartiranja ter iz literature.

Podmorski vulkani

Podmorski vulkani so podvodne fumarole ali razpoke na zemeljski površini, iz katerih lahko izbruhne magma. Veliko podmorskih vulkanov je v bližini območij premikanja tektonskih plošč. Čeprav je večina podmorskih vulkanov v globinah morij in oceanov, so nekateri tudi v plitvi vodi, in ti lahko med izbruhom v ozračje sprostijo material. Na tem zemljevidu sta prikazani lokacija in morfologija podmorskih vulkanov v evropski morski regiji.

Podmorski zemeljski plazovi

Zemeljski plazovi so premiki tal, na primer skalni podori, lavine, globoke porušitve pobočij in plitki drobirski tokovi. Nastanejo lahko tudi pod vodo; v tem primeru se imenujejo podmorski zemeljski plazovi. Na tem zemljevidu so prikazane različne vrste podmorskih zemeljskih plazov, ki ležijo na morskem dnu – ali so zakopani pod njim – in v izdanku. Informacije so bile zbrane z različnimi nacionalnimi in regionalnimi projekti kartiranja ter zbrane iz literature.

Podvodne izobate

Hidroizohipse ali izobate (tj. namišljene črte na zemljevidu, ki povezujejo vse točke z enako globino pod morsko gladino) temeljijo na povprečni podmorski globini, ki je podvodni ekvivalent topografije. Na tem zemljevidu so prikazane izobate za naslednje globine: 50m, 100m, 200m, 500m, 1000m, 2000m in 5000 m.

Potopljene krajine

V preteklosti je morska gladina zaradi ponavljajočih se ledenih dob nihala za več kot 100m. Tako so številne starodavne krajine, v katerih so prebivali naši človeški predniki, potopljene in skrite očem. Na tem zemljevidu so prikazane poznane topografske in arheološke značilnosti teh potopljenih krajin v Evropi. Informacije so bile zbrane v okviru portala mreže EMODnet za geologijo (EMODnet Geology), pri čemer so nadgradnja dela v okviru številnih drugih projektov, kot so SPLASHCOS, SASMAP in MEDFLOOD.

Pridobivanje morskih sedimentov

Sedimenti na morskem dnu, kot sta pesek in prod, so koristni gradbeni materiali. Poleg tega se lahko uporabljajo za obnovo plaž in zaščito pred obalno erozijo. Na tem zemljevidu so prikazane lokacije, na katerih se pridobivajo morski sedimenti, in končna uporaba pridobljenega materiala. Informacije temeljijo na združitvi in uskladitvi podatkovnih nizov, zagotovljenih iz več virov iz EU in zunaj EU, ter se vsako leto posodabljajo.

Sedimenti morskega dna

Sedimenti so akumulacije delcev, kot so prod, pesek in glina, ter školjk, gomoljev in drugega biološkega materiala. Ko se ti sedimenti zasujejo in povežejo, tvorijo sedimentne kamnine. Na tem zemljevidu so prikazane značilnosti sedimenta na morskem dnu na različnih lokacijah vzorčenja.

Srednja podmorska globina

Na tem zemljevidu je prikazana batimetrija, tj. povprečna globina vodnega stolpca, v evropski regiji z ločljivostjo 1/16 kotne minute (~ 115 m) in topografijo kopnega ali kopenskih območij. Batimetrični zemljevid je bil pripravljen na podlagi posameznih batimetričnih raziskav in sestavljenih digitalnih podatkov/modelov reliefa (cDTM).

Stratigrafija morskega dna

Stratigrafija je opis zaporedja kamninskih plasti (angl. strata), ki so se akumulirale skozi čas. Geologi so na podlagi stratigrafije Zemlje njeno zgodovino razdelili v sistem hierarhičnih obdobij, za katerega se uporablja izraz geološka časovna lestvica. Na tem zemljevidu je prikazana geološka starost kamninskih plasti na morskem dnu v evropski morski regiji.

Substrati morskega dna

Sedimenti so akumulacije delcev, kot so prod, pesek in mulj. Ko se ti sedimenti zasujejo in povežejo, tvorijo sedimentne kamnine. Vrsta sedimenta, ki prekriva morsko dno, se imenuje substrat morskega dna. Na tem zemljevidu je prikazan substrat morskega dna v evropski morski regiji v merilu 1 : 250 000, vključuje pa pet razredov substratov morskega dna v skladu s shemo razvrščanja po Folku ter dodaten razred za kamne in skale.

Tektonske črte

Tektonika opisuje strukturo in premikanje zemeljske skorje ter razlaga številne geološke procese, kot so nastajanje gora, vulkanizem in potresi. Prelomnice so razpoke, ki delijo dele skorje, ki se medsebojno približujejo ali oddaljujejo. Na tem zemljevidu so prikazane prelomnice v evropski morski regiji.

Vrtine za pridobivanje ogljikovodikov na morju

Ogljikovodiki, kot sta nafta in zemeljski plin, so primarni vir energije za sedanjo družbo. Pridobivajo se iz sedimentnih plasti globoko pod morskim dnom ali površjem kopnega, in sicer z vrtanjem vrtin. Na tem zemljevidu sta prikazana lokacija in obratovalno stanje vrtin za pridobivanje ogljikovodikov na morju v evropski regiji. Informacije temeljijo na združitvi in uskladitvi podatkovnih nizov, zagotovljenih iz več virov po vsej EU ter iz Norveške, Združenega kraljestva in Črne gore, ter se vsako leto posodabljajo.

Narava

Anomalije morske gladine

Anomalija morske gladine kaže regionalni obseg nenavadnih (tj. ki odstopajo od običajnih ali pričakovanih) vodostajev v obalnih morjih v določenem obdobju. Na tem zemljevidu so prikazane anomalije morske gladine, izpeljane iz meritev mareografov in snemalnikov tlaka pri dnu, ki jih je zagotovila stalna služba za srednjo morsko gladino (Permanent Service for Mean Sea Level – PSMSL).

Gibanje rečnega odtoka

Odtok je premikanje kopenskih voda (v obliki rek, jezer in potokov) v morja in oceane. Na tem zemljevidu je prikazano gibanje toka rečne vode v evropska morja.

Gibanje relativne morske gladine

Spreminjanje relativne morske gladine je hitrost, s katero se višina morske gladine dviguje ali spušča glede na kopno na določeni lokaciji na obali. Povedano drugače, označuje spreminjanje morske gladine glede na celinsko skorjo, ki je lahko posledica sprememb absolutne morske gladine (višina morske gladine glede na središče Zemlje) in/ali premikanja celinske skorje. Na tem zemljevidu je prikazano gibanje relativne morske gladine, izpeljano iz meritev mareografov in snemalnikov tlaka pri dnu, ki jih je zagotovila stalna služba za srednjo morsko gladino (Permanent Service for Mean Sea Level – PSMSL).

Kazalnik podvodnega hrupa

Dogodki, ki povzročajo impulzni podvodni hrup, so zelo glasni, kratkotrajni izbruhi zvoka, ki nastanejo zaradi dovoljenih človekovih dejavnosti, kot so zabijanje pilotov za gradbena dela na morju, potresne raziskave za iskanje nafte in zemeljskega plina ter podvodne eksplozije. Čeprav posledice tega hrupa niso popolnoma jasne, lahko škodljivo vpliva na morsko življenje, zlasti sesalce, ki se sporazumevajo s podvodnimi zvoki. Sklep KomisijeD11 v okviru okvirne direktive o morski strategiji določa, da mora biti uvedba energije, vključno s podvodnim hrupom, na ravneh, ki ne škodujejo morskemu okolju. Na tem zemljevidu je prikazano število koledarskih dni v enotah, imenovanih dnevi impulznih blokov, v katerih je bil impulzni hrup evidentiran na območju, določenem s skupno mrežo (veliko 1/3° krat 1/6°). Informacije so bile zbrane iz regionalnih registrov dogodkov impulzivnega hrupa na podlagi konvencij OSPAR (severovzhodni Atlantik) in HELCOM (Baltsko morje), ki ju gosti in upravlja ICES, ter Barcelonske konvencije in ACCOBAMS (Sredozemsko in Črno morje).

Obale, ki so jih prizadeli cunamiji

Cunami je niz valov v vodnem telesu, ki ga sproži premik velike količine vode, običajno v oceanu ali velikem jezeru. Ko se valovi cunamija približujejo obali in voda postane plitva, se zgostijo in drastično povišajo, kar povzroči obsežno poplavo obalnega območja. Na tem zemljevidu so prikazane lokacije vzdolž evropskih obal, ki so bile prizadete zaradi cunamijev in dogodka, ki je povzročil cunami. Informacije so bile kartirane z različnimi nacionalnimi in regionalnimi projekti kartiranja ter zbrane iz literature.

Pokrovnost tal

Pokrovnost tal je fizični material na površju Zemlje, ki pomembno vpliva na možnost rabe tal. Na tem zemljevidu je prikazana pokrovnost tal v Evropi. Pripravljen je bil na podlagi satelitskih posnetkov, kot so jih razložile nacionalne skupine, ki sodelujejo v programu Corine Land Cover (CLC). Ta program je del pobude storitev Copernicus za spremljanje kopnega, ki jo vodita Evropska komisija in Evropska agencija za okolje, ki zagotavljata okoljske informacije na podlagi kombinacije zračnih in vesoljskih sistemov za opazovanje ter spremljanja na terenu.

Povodja

Na tem zemljevidu so prikazana različna prispevna območja rek, razvrščena glede na morje, v katero se voda steka. Sistemi prispevnih območij in s tem povezana prispevna območja sestavljajo kompleksne funkcionalne enote, ki so pomembne ne le za hidrološke procese, ampak tudi za okoljske procese na splošno. To je bilo priznano v novejši evropski zakonodaji, kot je okvirna direktiva o vodah.

Reke in jezera

Na tem zemljevidu so prikazani glavne evropske reke in jezera. Sistemi prispevnih območij in s tem povezana prispevna območja sestavljajo kompleksne funkcionalne enote, ki so pomembne ne le za hidrološke procese, ampak tudi za okoljske procese na splošno. To je bilo priznano v novejši evropski zakonodaji, kot je okvirna direktiva o vodah.

Spreminjanje morske gladine

Na tem zemljevidu je prikazano predvideno spreminjanje morske gladine na 237 lokacijah, ki si v približno 100-kilometrskih intervalih sledijo na morju približno 50 do 100 km od evropske obalne črte. Dvigi relativne morske gladine na lokacijah so ekstrapolirani iz digitalizacije dveh zemljevidov, in sicer zemljevida Douglasa idr. (2001) z oceno dviga relativne morske gladine za celotno Evropo in zemljevida Lambecka idr. (1997), ki podrobneje zajema manjše območje, to je Severno morje.

Svetovni morski bazeni

Imena morskih bazenov po svetu.

Točke izvora cunamijev

Cunami je niz valov v vodnem telesu, ki ga sproži premik velike količine vode, običajno v oceanu ali velikem jezeru. Povzročijo ga lahko dogodki, kot so potresi, vulkanski izbruhi, plazovi in druge motnje nad vodo ali pod njo. Na tem zemljevidu so prikazane lokacije dogodkov, ki so povzročili cunamije. Kartirani so bili z različnimi nacionalnimi in regionalnimi projekti kartiranja ter zbrani iz literature.

Ocean literacy

Ambasadorji Evropskega atlasa morij

Evropski atlas morij je na voljo v 24jezikih. Za vsak jezik ima ambasadorja, ki je med komunikacijsko kampanjo, ki je potekala od septembra2020 do septembra2021, pojasnil, zakaj so oceani zanj oziroma zanjo pomembni in zakaj bi morali vsi skrbeti za oceane in morja. Med ambasadorji so komisar Virginijus Sinkevičius, generalna direktorica za pomorske zadeve in ribištvo Charlina Vitcheva, referent Evropske komisije Māris Stuļğis, predstavniki javnih organov različnih držav članic Evropske unije, direktorji inštitutov in akvarija, znanstveniki, koordinatorji nevladnih organizacij, deskar, kapitan, potapljač in kuhar z Michelinovo zvezdico. Raziščite zemljevid, da ugotovite, kdo so ambasadorji, in na pasicah preberite, kaj so povedali o oceanih in morjih. Upoštevajte, da so ambasadorji na zemljevidu prikazani glede na države, v katerih se govori njihov jezik.

Izobraževanje o podnebju: Temperatura gladine vode, ki so jo izmerili učenci

Na tem poučnem zemljevidu so prikazani rezultati izziva „Postani znanstvenik! Kartiranje podnebnih sprememb na morjih in plovnih poteh“, ki sta ga leta 2022 pripravila izobraževalna koalicija za podnebje in Evropski atlas morij. Šole širom po Evropi so bile povabljene, da zberejo podatke za nov sloj v Atlasu. Izziv je vključeval 7 faz. V prvih dveh fazah so se sodelujoči spoznali z delovanjem Atlasa. Učitelji so nato glasovali, kateremu sklopu zemljevida se bodo posvetili z učenci: temperaturi gladine vode v morju, rekah, jezerih ali ribnikih. Šole so lahko temperaturo vode izmerile na različnih lokacijah in ob različnem času. Rezultate meritev in vse ostale potrebne informacije (npr. ime šole/skupine, geografski koordinati lokacije, kjer je bila meritev opravljena, datum in čas merjenja, metoda, uporabljena za merjenje temperature...) so šole v fazi zbiranja podatkov, ki se je zaključila 31.marca 2023, vnesle v spletni obrazec. Na ta način so se učenci spoznali z zbiranjem, usklajevanjem, vizualizacijo in deljenjem podatkov. Kako so šole merile temperaturo vode? Kar nekaj šol je uporabilo termometer, je pa ekipa Atlasa zahvaljujoč sodelovanju Partnerstva za opazovanje svetovnega morja (POGO) in organizacije Educational Passages (Poučne poti) prejela tudi podatke šol, ki so izdelale ladjice, opremljene s temperaturnimi senzorji, in jih spustile na morje! S tem slojem zemljevida lahko zdaj vsak dostopa do podatkov, ki so jih zbrale šole. Vse šole, ne le sodelujoče, in vsi zainteresirani lahko zemljevid uporabljajo kot učno gradivo. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim šolam, partnerstvu POGO in organizaciji Educational Passages za njihov čudoviti prispevek!

(september 2022–marec 2023)

Koalicija EU4Ocean za oceansko pismenost – člani platforme EU4Ocean

Koalicija EU4Ocean za oceansko pismenost povezuje različne organizacije, projekte in ljudi, ki prispevajo k oceanski pismenosti in trajnostnemu upravljanju oceanov. Cilj te vključujoče pobude, ki temelji na pristopu od spodaj navzgor in jo podpira Evropska komisija, je združiti glasove Evropejcev, da bi oceani postali skrb vseh. Koalicija je sestavljena iz treh delov: platforme za organizacije in posameznike, vključene v pobude za oceansko pismenost, Evropskega mladinskega foruma za oceane in omrežja evropskih modrih šol.
Platforma EU4Ocean združuje najrazličnejše deležnike s področja pomorskih raziskav, znanstvene politike, industrije modrega gospodarstva, zasebnega sektorja, civilne družbe, umetnosti, izobraževanja, mladih in medijev. To vključuje številne ravni, in sicer od lokalnih in nacionalnih organizacij do regionalnih pobud v zvezi z morji in evropskih pobud. Strani članov platforme.

Člani platforme si lahko izmenjujejo ideje, vzpostavijo partnerstva in sodelujejo, da bi zagotovili bolj usklajen pristop k oceanski pismenosti v Evropi in razvili konkretne dejavnosti, s katerimi se bodo v celotni družbi ustvarili resnična ozaveščenost, sodelovanje in zagon za ukrepanje in spremembe. Člani se osredotočajo na tri teme delovnih skupin, in sicer podnebje in oceane, hrano iz oceanov ter zdrave in čiste oceane. Več informacij.

Mreža evropskih modrih šol

Mreža evropskih modrih šol je del koalicije EU4Ocean, njen cilj pa je navdihniti učitelje, ravnatelje šol ali osebje izobraževalnih služb, da svojim dijakom in učencem, vključno s tistimi v vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah, tehničnih ali poklicnih šolah, postavijo izziv razvoja projekta „Find the Blue“, ki jih povezuje z oceanom ali morjem.

Projekti mladih zagovornikov oceanov

Mladi zagovorniki oceanov so mladi nosilci projektov, stari od 16do 30let. Evropska komisija je njihove projekte priznala in potrdila kot projekte, ki prinašajo pomembne in trajne spremembe za oceane.

Oceanografski instrumenti

Boje

Na tem zemljevidu je prikazan položaj boj, ki so trenutno v morjih in oceanih po svetu. Te podatke v skoraj realnem času zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Boja je vrsta oceanografskega instrumenta, ki samodejno zbira okoljske podatke o morjih in oceanih. Boje, ki so opremljene s senzorji, prosto lebdijo in se premikajo z vodnimi tokovi. Z neodvisnimi merilnimi sistemi na bojah je mogoče meriti standardne oceanografske parametre (temperatura, slanost, tokovi), v nekaterih primerih pa tudi druge parametre, na primer motnost, kisik in klorofilno fluorescenco. Valovne boje se na primer uporabljajo za merjenje premikanja vodne gladine kot niza valov. Niz valov se analizira, da se ugotovijo statistični podatki, kot so značilna višina in perioda valov ter smer valov. Ti podatki so pomembni za razumevanje dinamike oceanov ter uporabo računalniških modelov za napovedi in predvidevanja o tem, kako se ocean spreminja.

Ferrybox

Na tem zemljevidu je prikazan položaj naprav ferrybox („škatla na ladji“) v morjih in oceanih po svetu. Te informacije v skoraj realnem času zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Ferrybox je samodejni sistem za spremljanje površinskih voda, pritrjen na pretočni sistem ladje. Sistemi ferrybox se dodajo na ladje, ki se za to ponudijo, kot so komercialna plovila (npr. potniški trajekt ali tovorna ladja) in raziskovalna plovila. Naprava ferrybox je opremljena z različnimi senzorji, ki samodejno zbirajo podatke v zvezi s fizikalnimi (npr. slanost, temperatura, motnost), kemijskimi (hranila, pH, O₂, CO₂ in raztopljen organski ogljik) in biološkimi (npr. klorofil kot merilo za fitoplankton (mikroskopske rastline)) oceanskimi parametri. Te informacije se lahko uporabijo za oceno kakovosti morske vode in morske ekologije, poleg tega pa lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju medsebojnih vplivov zraka in morja, na primer izmenjave plina CO₂, ter globalnih sprememb, vključno z zakisljevanjem oceanov.

Plovci Argo

Na tem zemljevidu je prikazan položaj plovcev Argo, ki so trenutno v morjih in oceanih po svetu. Te informacije v skoraj realnem času zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Argo je globalna mreža 3800 prosto lebdečih plovcev za profiliranje, ki zbirajo okoljske podatke o oceanih, vključno z meritvami temperature in slanosti ter trenutne hitrosti zgornjih 2000m oceana. Plovci Argo samodejno zbirajo podatke, jih pošiljajo in javno objavijo v nekaj urah po zbiranju. V 20 letih je bilo z oceanskimi plovci Argo ustvarjenih 2 milijona oceanskih profilov. Podatki korenito spreminjajo naše poznavanje dinamike oceanov in vsebnosti toplote v njih. Podatki se tudi v skoraj realnem času vključujejo v operativne računalniške modele za pripravo kratkoročnih predvidevanj tokov (npr. razlitja nafte na morju, iskanje in reševanje) in temperature (npr. za ribištvo), sezonsko do medletno napovedovanje (npr. El Niño) ter dolgoročnejše desetletne napovedi podnebnega sistema oceanov/ozračja, kot so napovedi Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC).

Podvodni jadralec

Na tem zemljevidu je prikazan položaj podvodnih jadralcev v morjih in oceanih po svetu. Te informacije v skoraj realnem času zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Podvodni jadralci so oceanografski instrumenti, ki samodejno zbirajo podatke o oceanih in spremljajo morja. Skozi vodo se premikajo tako, da pri potovanju navzdol in navzgor sledijo žagastemu profilu. Jadralci imajo običajno vrsto senzorjev, ki merijo temperaturo, prevodnost (za izračun slanosti), tokove, klorofilno fluorescenco (merilo za fitoplankton), optični odboj, globino dna in (občasno) akustični odboj. Potujejo na različnih globinah vode in se orientirajo s pomočjo komunikacije z globalnim pozicionirnim sistemom (GPS) na površju, tlačnih senzorjev, senzorjev nagiba ter magnetnih kompasov, ki zagotavljajo podatke o času in kraju.

Privezne ploščadi

Na tem zemljevidu je prikazan položaj priveznih ploščadi v morjih in oceanih po svetu. Podatke zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Privezne ploščadi so fiksne konstrukcije, ki se lahko uporabljajo za spremljanje oceana od morske gladine do morskega dna. Privezi so narejeni iz debele žice in kabla, v vodnem stolpcu pa jih pokonci držijo različne plavajoče oblike, kot so steklene krogle in plovci iz sintaktične pene. Na privezno ploščad so pritrjeni različni instrumenti, senzorji in vzorčevalniki, ki merijo fizikalne, kemijske in biološke oceanske parametre. Nekateri senzorji so samodejni, tako da podatke zberejo in pošljejo v nekaj urah. Med samodejne senzorje spadajo senzorji za merjenje prevodnosti, temperature in globine, merilniki pretoka (npr. akustični Dopplerjevi merilniki pretokov ali zastareli rotorski merilniki pretoka) ter nekateri kemijski senzorji, npr. klorofil a kot merilo za fitoplankton. Z drugimi instrumenti se vzorči voda (npr. za zbiranje fitoplanktona, mikroskopskih rastlin) ali prestreza organska snov, ki pada na morsko dno (npr. lovilniki sedimenta). Privezi se lahko na priobalnem ali odprtem oceanu uporabljajo dlje časa, na primer vsaj eno leto, napajajo pa se s sklopi alkalnih ali litijevih baterij. Senzorji in vzorčevalniki potrebujejo redno, na primer letno vzdrževanje, ki ga pogosto opravijo raziskovalna plovila.

Rečni vodomeri

Na tem zemljevidu je prikazan položaj rečnih vodomerov v Evropi. Te informacije zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Vodomer, merilnik pretoka ali merilna postaja je kopenski instrument, ki spremlja in testira kopenska vodna telesa (reke, izvire, jezera, kanale, zbiralnike ali druga vodna telesa). Instrumenti na teh postajah merijo različne parametre, vključno z vodostajem, iztokom, kemijsko sestavo vode in temperaturo vode. Hidrologi ali okoljski znanstveniki podatke uporabljajo za spremljanje in testiranje kopenskih vodnih teles (rek, izvirov, jezer, kanalov, zbiralnikov ali drugih vodnih teles), da spremljajo kakovost vode in bioto (žive organizme). Lokacije vodomerov so pogosto označene na topografskih zemljevidih. Nekateri vodomeri so visoko avtomatizirani in lahko omogočajo telemetrijo, katere podatki se pošiljajo v osrednjo napravo za zapis podatkov.

Sledi plavajočih boj (mesečno)

Plavajoče boje so oceanografski instrumenti, ki samodejno zbirajo okoljske podatke o oceanih. Boje, ki so opremljene s senzorji, prosto plavajo in se premikajo z vodnimi tokovi. Z neodvisnimi merilnimi sistemi na bojah je mogoče meriti standardne oceanografske parametre (temperatura, slanost, tokovi), v nekaterih primerih pa tudi druge parametre, na primer motnost, kisik in fluorescenco klorofila. Ta opazovanja se prenesejo prek satelita, nato pa se takoj uporabijo za izboljšanje napovedi in povečanje pomorske varnosti ter se dajo na voljo prek pobud za odprte podatke o morjih, kot je EMODnet. Ta prizadevanja za zbiranje podatkov na svetovni ravni usklajuje skupina za sodelovanje na področju podatkovnih boj (Data Buoy Cooperation Panel – DBCP). Na tem zemljevidu so prikazane poti vrste plavajočih boj po vsem svetu v preteklem mesecu.

Visokofrekvenčni radar

Na tem zemljevidu je prikazan položaj visokofrekvenčnega radarja. Te informacije v skoraj realnem času zagotavlja portal mreže EMODnet za fiziko (EMODnet Physics). Visokofrekvenčni radarji stojijo na kopnem in z instrumenti za daljinsko zaznavanje merijo hitrostna polja tokov na morski gladini blizu obale. Tako dobljene sheme gladine zagotavljajo precej višjo ločljivost v prostoru kot prejšnje tehnike, na primer serije merilnikov pretoka. S sistemom visokofrekvenčnega radarja je mogoče v skoraj realnem času ustvariti zemljevide celotnega tokovnega polja (tj. hitrost morske vode (m/s) in smer hitrosti morske vode (v stopinjah)). Te informacije so koristne za pomorski promet, saj se lahko zaradi poznavanja tokov zmanjša poraba goriva in posledično znižajo stroški tovrstnega prometa. Tokovi imajo ogromen potencial za prihodnjo proizvodnjo električne energije z izkoriščanjem kinetične energije morskih tokov.

Oceanska pismenost

Ambasadorji Evropskega atlasa morij

Izobraževanje o podnebju: Temperatura gladine vode, ki so jo izmerili učenci

(september 2022–marec 2023)

Koalicija EU4Ocean za oceansko pismenost – člani platforme EU4Ocean

Mreža evropskih modrih šol

Projekti mladih zagovornikov oceanov

Odpadki

Dogodki čiščenja plaž

#EUBeachCleanUp je pobuda Evropske komisije v sodelovanju z Združenimi narodi in smrkci. Na svetovni dan čiščenja se delegacije in predstavništva EU povežejo z NVO, šolami in drugimi partnerji ter po vsem svetu organizirajo dejavnosti čiščenja plaž.

Odlagališča izkopanega materiala (poligoni)

Izkopani material pomeni nepovezane, naključno premešane sedimente, sestavljene iz kamninskega, zemeljskega in/ali školjčnega materiala, izkopanega in odloženega med dejavnostmi poglabljanja dna in odlaganja. Izkopani material leži v nevezani obliki na naravnih, nedotaknjenih tleh ali regolitu in lahko tvori antropogene reliefne oblike (npr. plast izkopanin). Pri poglabljanju zaradi plovbe (npr. ustanavljanje pristanišč in privezov za čolne) in inženirstva (npr. kopanje za kable ali cevi) nastajajo znatne količine izkopanin, ki se odlagajo v morju. Vse bolj se priznavajo vplivi na okolje, kot je motenje dejavnosti ribištva ali onesnaževanje ekosistemov. Nacionalni organi številnih držav so zdaj izbrali odlagališča, na katerih bodo te negativne posledice zmanjšane. Na tem zemljevidu so označena odlagališča izkopanin.

Odlaganje izkopanega materiala (točke)

Izkopani material pomeni nepovezane, naključno premešane sedimente, sestavljene iz kamninskega, zemeljskega in/ali školjčnega materiala, izkopanega in odloženega med dejavnostmi poglabljanja dna in odlaganja. Izkopani material prosto leži na naravnih, nedotaknjenih tleh ali regolitu in lahko tvori antropogene reliefne oblike (npr. kup izkopanin). Pri poglabljanju zaradi plovbe (npr. ustanavljanje pristanišč in privezov za čolne) in inženirstva (npr. kopanje za kable ali cevi) nastajajo znatne količine izkopanin, ki se odlagajo v morju. Vse bolj se priznavajo vplivi na okolje, kot je motenje dejavnosti ribištva ali onesnaževanje ekosistemov. Nacionalni organi številnih držav so zdaj izbrali odlagališča, na katerih bodo te negativne posledice zmanjšane. Na tem zemljevidu so označene lokacije odlagališč izkopanin.

Odpadki na morskem dnu – delež kategorij materialov na leto

Vsako leto zaradi različnih človekovih dejavnosti nastane na milijone ton odpadkov. Veliko jih konča v oceanih, kar povzroča okoljske in gospodarske težave ter težave za javno zdravje. Ni presenetljivo, da morski odpadki veljajo za eno od najhitreje rastočih groženj zdravju svetovnih oceanov, pestremu morskemu življenju, ki ga vzdržuje, in ne nazadnje ljudem, ki uživamo hrano iz oceana. Na tem zemljevidu je označen delež odpadkov, razdeljen v več kategorij (steklo, tekstil, kovine, polimeri itd.). EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2007 in2021.

Odpadki na morskem dnu – gostota (št. kosov/km2)

Morski odpadki so velik dejavnik tveganja za morsko življenje, saj se lahko živali zapletejo v smeti ali jih zaužijejo, s čimer so izpostavljene škodljivim kemikalijam. Te si lahko tudi utrejo pot navzgor po prehranjevalni verigi in s tem na svetovni ravni ogrozijo zdravje ljudi. Poleg tega morski odpadki povzročajo resno gospodarsko škodo, saj se uporabni viri, ki jih je mogoče reciklirati, izgubijo na morju, onesnažene plaže odvračajo turiste, ulov ribičev pa vključuje vse več odpadkov. Na tem zemljevidu je prikazana gostota odpadkov na morskem dnu (vse kategorije), izražena kot število odpadkov, pobranih med raziskavami vlečnih mrež v enem letu. Opozoriti je treba, da to, da za nekatera območja ni zbranih podatkov, ne pomeni, da tam ni morskih odpadkov. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2011 in2022.

Odpadki na morskem dnu – gostota plastičnih vrečk (št. kosov/km2)

Plastični material vse bolj onesnažuje obale in oceane. Onesnaževanje s plastiko ne samo obremenjuje naše plaže, ampak je tudi smrtonosna past za številne morske živali. Te se zapletejo v večje kose plastike ali manjše delce zamenjajo s hrano. Na tem zemljevidu je prikazana gostota plastičnih vrečk na morskem dnu, izražena kot število vrečk, pobranih med raziskavami vlečnih mrež v enem letu. Opozoriti je treba, da to, da za nekatera območja ni zbranih podatkov, ne pomeni, da tam ni plastičnih vrečk. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij.

Odpadki na morskem dnu – gostota z ribištvom povezanih kosov odpadkov (št. kosov/km2)

Z ribištvom povezani in drugi morski odpadki so velik dejavnik tveganja za morsko življenje, saj se lahko živali zapletejo v smeti ali jih zaužijejo, s čimer so izpostavljene škodljivim kemikalijam. Te si lahko tudi utrejo pot navzgor po prehranjevalni verigi in s tem na svetovni ravni ogrozijo zdravje ljudi. Poleg tega morski odpadki povzročajo resno gospodarsko škodo, saj se uporabni viri, ki jih je mogoče reciklirati, izgubijo na morju, onesnažene plaže odvračajo turiste, ulov ribičev pa vključuje vse več odpadkov. Na tem zemljevidu je prikazana gostota z ribištvom povezanih kosov odpadkov na morskem dnu, izražena kot število kosov odpadkov, pobranih med raziskavami z vlečnimi mrežami v enem letu. Opozoriti je treba, da to, da za nekatera območja ni zbranih podatkov, ne pomeni, da tam ni z ribištvom povezanih odpadkov. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2011 in2022.

Odpadki na obalah – povprečno število z ribištvom in akvakulturo povezanih kosov odpadkov na 100 m in posamezno raziskavo – uradno spremljanje

Z ribištvom povezani in drugi morski odpadki so velik dejavnik tveganja za morsko življenje, saj se lahko živali zapletejo v smeti ali jih zaužijejo, s čimer so izpostavljene škodljivim kemikalijam. Te si lahko tudi utrejo pot navzgor po prehranjevalni verigi in s tem na svetovni ravni ogrozijo zdravje ljudi. Poleg tega morski odpadki povzročajo resno gospodarsko škodo, saj se uporabni viri, ki jih je mogoče reciklirati, izgubijo na morju, onesnažene plaže odvračajo turiste, ulov ribičev pa vključuje vse več odpadkov. Ta zemljevid prikazuje povprečno število z ribištvom povezanih kosov odpadkov na 100-metrskih odsekih vzdolž evropskih plaž iz spremljanja na podlagi okvirne direktive o morski strategiji. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2001 in2022.

Odpadki na plažah – povprečno skupno število kosov odpadkov na 100 m in posamezno raziskavo – uradno spremljanje

Vsako leto zaradi različnih človekovih dejavnosti nastane na milijone ton odpadkov. Veliko jih konča v oceanih, kar povzroča okoljske in gospodarske težave ter težave za javno zdravje. Ni presenetljivo, da morski odpadki veljajo za eno od najhitreje rastočih groženj zdravju svetovnih oceanov, pestremu morskemu življenju, ki ga vzdržuje, in ne nazadnje ljudem, ki uživamo hrano iz oceana. Na tem zemljevidu je prikazana skupna količina (število kosov) morskih odpadkov na posamezno plažo na leto, dobljena s spremljanjem na podlagi okvirne direktive o morski strategiji. Podatki so bili poenoteni in filtrirani, da so se omogočile primerjave med državami. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2001 in2022.

Odpadki na plažah – povprečno število kosov, povezanih s cigaretami, na 100 m in posamezno raziskavo – brez UNEP_MARLIN – uradno spremljanje

Poleg tega, da kajenje škoduje zdravju, so cigaretni ogorki in drugi morski odpadki tudi velik dejavnik tveganja za morsko življenje, saj se lahko živali zapletejo v smeti ali jih zaužijejo, s čimer so izpostavljene škodljivim kemikalijam. Te si lahko tudi utrejo pot navzgor po prehranjevalni verigi in s tem na svetovni ravni ogrozijo zdravje ljudi. Poleg tega morski odpadki povzročajo resno gospodarsko škodo, saj se uporabni viri, ki jih je mogoče reciklirati, izgubijo na morju, onesnažene plaže odvračajo turiste, ulov ribičev pa vključuje vse več odpadkov. Ta zemljevid prikazuje povprečno število kosov odpadkov, povezanih s cigaretami, na 100-metrskih odsekih vzdolž evropskih plaž. Na ta zemljevid so vključene samo raziskave iz spremljanja na podlagi okvirne direktive o morski strategiji, brez podatkov UNEP-MARLIN. Raziskave UNEP-MARLIN sledijo posebnemu protokolu, ki se uporablja na obalah osrednjega Baltika. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2001 in2022.

Odpadki na plažah – povprečno število s plastičnimi vrečkami povezanih kosov odpadkov na 100 m in posamezno raziskavo – uradno spremljanje

Plastične vrečke in drugi morski odpadki so velik dejavnik tveganja za morsko življenje, saj se lahko živali zapletejo v smeti ali jih zaužijejo, s čimer so izpostavljene škodljivim kemikalijam. Te si lahko tudi utrejo pot navzgor po prehranjevalni verigi in s tem na svetovni ravni ogrozijo zdravje ljudi. Poleg tega morski odpadki povzročajo resno gospodarsko škodo, saj se uporabni viri, ki jih je mogoče reciklirati, izgubijo na morju, onesnažene plaže odvračajo turiste, v ulovu ribičev pa se znajde vse več odpadkov. Ta zemljevid prikazuje povprečno število plastičnih vrečk na 100-metrskih odsekih vzdolž evropskih plaž iz spremljanja na podlagi okvirne direktive o morski strategiji. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2001 in2022.

Odpadki na plažah – sestava odpadkov glede na kategorije materialov – uradno spremljanje

Vsako leto zaradi različnih človekovih dejavnosti nastane na milijone ton odpadkov. Veliko jih konča v oceanih, kar povzroča okoljske in gospodarske težave ter težave za javno zdravje. Ni presenetljivo, da morski odpadki veljajo za eno od najhitreje rastočih groženj zdravju svetovnih oceanov, pestremu morskemu življenju, ki ga vzdržuje, in ne nazadnje ljudem, ki uživamo hrano iz oceana. Na tem zemljevidu je označeno, katere vrste odpadkov končajo na evropskih plažah. Odpadki so razdeljeni v več kategorij (steklo, tekstil, kovine, polimeri itd.), na zemljevidu pa je prikazan delež posameznih kategorij, ki so se na obali Evrope spremljale na podlagi okvirne direktive o morski strategiji. Odpadki so bili lahko neposredno odvrženi na plaži ali pa spadajo med morske odpadke, ki jih je naplavilo na obalo. EU je v okviru strategije za plastiko sprejela direktivo, da bi omejila uporabo različnih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in ribolovnega orodja. Več informacij o oceni učinka. Poleg tega je sprejela tudi direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Na tem zemljevidu so prikazani rezultati, zbrani med letoma2001 in2020.

Odpadki, odvrženi v pristaniščih

Ta zemljevid je nastal z združitvijo in uskladitvijo podatkovnih nizov, pridobljenih iz več virov iz vse EU. V skladu z Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL) so odpadki v pristaniščih izraženi v metričnih tonah (m3) ter razvrščeni kot oljni odpadki, smeti, odplake, pristaniški odpadki (smeti) in skupna količina. Ti podatkovni nizi se vsako leto posodabljajo in vključujejo letne podatke za obdobje 2004–2017 (kjer so na voljo) iz naslednjih držav: Estonije, Finske, Francije, Latvije, Portugalske in Španije.

Odvrženo strelivo (poligoni)

Strelivo, odvrženo na morsko dno, po vsem svetu povzroča zaskrbljenost držav, regionalnih in mednarodnih organizacij, raziskovalcev itd. Sem lahko spada orožje, kot so neeksplodirane bombe, vključno s kemičnim orožjem, ki je bilo odvrženo po 1. in 2. svetovni vojni. Vse to ogroža morsko okolje in zdravje ljudi ter pomeni pravi izziv za modre gospodarske dejavnosti in pomorsko prostorsko načrtovanje, da ne omenjamo tveganj, povezanih z odstranjevanjem tega streliva, in tehničnih težav pri njegovem uničevanju. Na zemljevidu so označeni poligoni za konvencionalno, kemično ali neznano strelivo.

Odvrženo strelivo (točke)

Strelivo, odvrženo na morsko dno, po vsem svetu povzroča zaskrbljenost držav, regionalnih in mednarodnih organizacij, raziskovalcev itd. Sem lahko spada orožje, kot so neeksplodirane bombe, vključno s kemičnim orožjem, ki je bilo odvrženo po 1. in 2. svetovni vojni. Vse to ogroža morsko okolje in zdravje ljudi ter pomeni pravi izziv za modre gospodarske dejavnosti in pomorsko prostorsko načrtovanje, da ne omenjamo tveganj, povezanih z odstranjevanjem tega streliva, in tehničnih težav pri njegovem uničevanju. Na zemljevidu so označene točke, ki potrjujejo prisotnost konvencionalnega, kemičnega ali neznanega streliva na zadevnem območju.

Okolje

Celovito upravljanje obalnih območij

Na tem zemljevidu so prikazane informacije o celovitem upravljanju obalnih območij v Evropi. Ti podatki so rezultat evropskega projekta OURCOAST. Celovito upravljanje obalnih območij je upravljanje obale, pri katerem se uporablja celovit pristop, tako da se upoštevajo vsi vidiki obalnega pasu, vključno z geografskimi in političnimi mejami. Tako je mogoče oceniti tveganja in posledice podnebnih sprememb ter se nanje prilagoditi, pripomore pa tudi k spodbujanju trajnostnih rešitev za upravljanje obalnih območij.

Določanje prednostnih območij za ohranitev globokomorskih ekosistemov

Podnebne spremembe naj bi ogrozile številne komercialno pomembne globokomorske ribe, spužve, koralne grebene mrzlih voda in ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo ljudem (npr. prehrambni viri). Na območja vezani ohranitveni ukrepi, kot so morska zavarovana območja, so ključni za zaščito teh ranljivih morskih ekosistemov. Vendar bi morali biti ti ukrepi usmerjeni v najboljša območja za učinkovito in dolgoročno ohranjanje ekosistemov, ter, če je to mogoče, imeti čim manjši vpliv na človekove dejavnosti, kot je ribolov. Izvedeni so bili različni scenariji ohranjanja prostora, ki so temeljili na različnih prostorskih informacijah (vrste živih bitij, habitati, človeška rabaitd.), kar je omogočilo opredelitev območij, ki najbolje odgovarjajo posebnim ohranitvenim ciljem. Na zemljevidu so prikazana prednostna območja za ohranitev več ranljivih globokomorskih ekosistemov, ob upoštevanju predvidenih sprememb habitata glede na potek podnebnih sprememb, če se stanje ne bo spremenilo, povezanosti med različnimi območji in ekonomskih posledic za človekove dejavnosti, kot sta ribolov in globokomorsko rudarjenje. Študija z zadevnimi podatki je del projekta ATLAS v okviru programa Obzorje2020, tj. čezatlantskega načrta za vrednotenje in prostorsko načrtovanje v Evropi, ki temelji na globokomorskih ekosistemih.

Morska območja Natura 2000

Na tem zemljevidu je prikazano omrežje morskih območij Natura 2000 po Evropi. Omrežje Natura 2000 temelji na direktivi o pticah iz leta1979 in direktivi o habitatih iz leta1992, s katerima so bila določena posebna območja varstva in območja posebnega ohranitvenega pomena (ali območja, pomembna za Skupnost), da bi se zagotovilo dolgoročno preživetje najdragocenejših in najbolj ogroženih vrst in habitatov v Evropi. Omrežje Natura2000 se po kopnem in morju razteza prek vseh držav EU ter vključuje več kot 18% kopnega v EU in skoraj 6% morja v EU. Je največje usklajeno omrežje ohranitvenih območij na svetu in ključno orodje za varstvo biotske raznovrstnosti v Evropski uniji.

Obalna geologija

Na tem zemljevidu so prikazani geološki vzorci evropske obale. Podatki prikazujejo različne tipe obalnih formacij in formacij obalnega pasu s 13 geološkimi tipi in 20 geomorfološkimi tipi, ki segajo od trdega skalovja do mehkih muljastih sedimentov ter od naravnih plaž do pristaniških območij in obalnih nasipov. Podatki so bili pridobljeni v okviru projekta EUROSION, tako da je bila na podlagi številnih digitalnih posnetkov ustvarjena razčlenitev obalne črte. Opredelitev obalne črte je pomemben korak pri spremljanju obalnih območij, da se analizirajo učinki erozije in podpre celovito upravljanje obalnih območij.

Sledi plavajočih boj glede na temperaturo (mesečno)

Temperatura morske gladine je temperatura vode blizu gladine oceana. Temperatura v oceanu je odvisna od količine sončne energije, ki se absorbira na gladini, na kar vplivajo zemljepisna širina, vremenski vzorci in morski led, ter od tega, kako se ta energija porazdeli po oceanu z mešanjem, plimovanjem in tokovi. Znanstveniki merijo temperaturo oceanov, saj je to pomemben parameter pri vremenskih in podnebnih napovedih. Eden od oceanografskih instrumentov, ki se uporablja za samodejno zbiranje teh meritev temperature, so plavajoče boje, ki prosto plavajo po oceanu z vodnimi tokovi in so opremljene s senzorji. Ta opazovanja se prenesejo prek satelita, nato pa se takoj uporabijo za izboljšanje napovedi in povečanje pomorske varnosti ter se dajo na voljo prek pobud za odprte podatke o morjih, kot je EMODnet. Ta prizadevanja za zbiranje podatkov na svetovni ravni usklajuje skupina za sodelovanje na področju podatkovnih boj (Data Buoy Cooperation Panel – DBCP). Na tem zemljevidu so prikazane meritve temperature, ki so bile v prejšnjem mesecu zabeležene z vrsto plavajočih boj po vsem svetu.

Spremembe obalne črte na podlagi satelitskih podatkov (2019)

Na tem zemljevidu je prikazano premikanje obale v Evropi. Na voljo so informacije o tem, kako se spreminja obalna črta (kjer se kopno stika z morjem ali oceanom). Zemljevid premikanja obalne črte pripravlja mreža EMODnet za geologijo (EMODnet Geology), omogoča pa vizualizacijo vseevropskega spreminjanja obale za obdobje 2007–2017. Tako se opredelijo območja premikanja v kopno (erozija ali potopitev), stabilnosti in premikanja v morje (akrecija ali nastajanje kopnega) v različnih prostorskih merilih. Zemljevid zagotavlja koristen vpogled v eno od najočitnejših posledic podnebnih sprememb v Evropi. S spremljanjem obalnih območij zaradi analize učinkov erozije se lahko podpre celovito upravljanje obalnih območij.

Veliki morski ekosistemi

www.oceansatlas.org – Na tem zemljevidu so prikazani svetovni oceani, razdeljeni v velike morske ekosisteme, ki imajo vsak svoje značilno morsko dno ter fizične in biološke značilnosti. Velik morski ekosistem meri približno 200000 km² ali več in večinoma leži ob obalnih območjih, ki povezujejo rečna ustja in povodja v smeri proti morju vse do roba kontinentalnega obrobja. Veliki morski ekosistemi prispevajo k trajnostnemu upravljanju oceanskih virov (npr. rib).

Zavarovana morska območja (po državah)

Organizacije in sveti

Organizacije proizvajalcev

Organizacije proizvajalcev so uradno priznani organi, ki so jih ustanovili proizvajalci iz ribištva ali akvakulture. Odgovorne so za vsakodnevno upravljanje ribištva ter imajo ključno vlogo pri vodenju skupne ribiške politike in skupne ureditve trgov, saj:

proizvajalce usmerjajo k trajnostnemu ribištvu in akvakulturi, zlasti s skupnim upravljanjem dejavnosti članov;
jim pomagajo usklajevati ponudbo s povpraševanjem na trgu ter
jih podpirajo pri ustvarjanju dodane vrednosti.

V Evropski uniji obstaja več kot 200 organizacij proizvajalcev. Da bi dosegle cilje skupne ureditve trgov, lahko sprejemajo ukrepe za usmerjanje ponudbe in trženja proizvodov svojih članov ter promovirajo te proizvode s shemami certificiranja, pečati kakovosti, geografskimi označbami itd. Prav tako lahko spodbujajo poklicno usposabljanje in uporabo IKT ter si prizadevajo za zmanjšanje vplivov na okolje, ki jih povzročajo ribolovne dejavnosti ali dejavnosti akvakulture njihovih članov. Na tem zemljevidu so označene lokacije organizacij proizvajalcev.

Regionalne organizacije za upravljanje ribištva (izrazito selivske vrste)

Zemljevid prikazuje regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki upravljajo staleže rib po geografskih območjih. Regionalne ribiške organizacije so mednarodne organizacije, ki vzpostavljajo zavezujoče ukrepe za ohranjanje in trajnostno upravljanje izrazito selivskih ali čezconskih ribjih vrst. Pokrivajo večino svetovnih morij. V grobem jih je mogoče razdeliti na regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki se osredotočajo le na upravljanje izrazito selivskih staležev rib, zlasti tuna in tunu podobnih vrst, ter na regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki upravljajo druge ribolovne vire (tj. pelagične ali pridnene) na bolj specifičnem območju, tako kot prikazuje spodnji zemljevid. Regionalne ribiške organizacije so ustanovile države z ribolovnimi interesi na določenem geografskem območju in obalne države. Pristojne so za sprejemanje različnih pravil za upravljanje ribištva. Uporabljajo orodja za upravljanje, kot so omejitve ulova (kvote), tehnični ukrepi, prostorske in/ali časovne omejitve ter dejavnosti spremljanja, kontrole in nadzora ribištva, da zagotavljajo skladnost s pravili. Regionalne ribiške organizacije sprejemajo odločitve na podlagi znanstvenega mnenja, ki ga podajo njihovi znanstveni organi, in redno pregledujejo, ali članice upoštevajo pravila. Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, ima dejavno vlogo v desetih ribiških organizacijah, ki niso povezane s tuni. Za dostop do njihovih spletišč kliknite na regionalne ribiške organizacije na zemljevidu.

Regionalne organizacije za upravljanje ribištva (neizrazito selivske vrste)

Svetovalni sveti

Svetovalni sveti so organizacije, ki jih vodijo deležniki ter ki Komisiji in državam EU zagotavljajo priporočila o zadevah v zvezi z upravljanjem ribištva. To lahko vključuje mnenja o ohranitvenih in družbeno-gospodarskih vidikih upravljanja ter poenostavitvi pravil. S svetovalnimi sveti potekajo posvetovanja v okviru regionalizacije. Prispevali naj bi tudi podatke za upravljanje ribištva in ohranitvene ukrepe. Svetovalne svete sestavljajo predstavniki industrije in drugih interesnih skupin. Na tem zemljevidu so prikazana območja, ki jih pokrivajo nekateri svetovalni sveti.

Podnebne spremembe

Regionalno gibanje svetovne srednje gladine morja

Podatke o regionalnem gibanju svetovne srednje gladine morja (v milimetrih na leto) zagotavlja Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja. Gladina morja se dviguje zaradi segrevanja oceanov in izgube ledene mase na kopnem. Voda se pri segrevanju razširi, približno 30% sedanjega dviga svetovne srednje gladine morja pa je mogoče pripisati samo temu toplotnemu raztezanju. Dvigovanje gladine morja lahko resno prizadene populacije ljudi v obalnih in otoških regijah ter naravno okolje, kot so morski ekosistemi.

Časovna vrsta kaže, da se je povprečna svetovna gladina morja od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja dvignila za več kot 8cm in se še naprej dviguje s hitrostjo 3,3mm na leto. Novi izračuni kažejo, da se dvigovanje svetovne srednje gladine morja pospešuje, in sicer za 0,12±0,073mm na leto.

Gladina morja se ne dviguje enakomerno, zato so nekatere regije bolj ogrožene kot druge. Na zemljevidu je prikazana prostorska porazdelitev gibanj morske gladine od leta1993. Razkriva, da se gladina morja dviguje v veliki večini delov svetovnega oceana, vendar obstajajo velike razlike, saj regije, kot je zahodni tropski Tihi ocean, dosegajo amplitude do +8mm/leto. Na tem območju so regionalna gibanja predvsem posledica toplotnega raztezanja. Negotovost glede regionalnega gibanja gladine morja je 2–3mm/leto, pri čemer vrednosti znašajo od samo 0,5mm/leto do 5,0mm/leto, odvisno od regije.

Ta kazalnik spremljanja morske gladine oceanov je izpeljan iz zapoznelih podatkov iz sistema DUACS (različica DT-2018). Te produkte (podatke) zagotavlja Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb in so na voljo tudi v katalogu Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja.

Regionalno gibanje temperature gladine morja na svetovni ravni

Podatke o regionalnem gibanju temperature morske gladine na svetovni ravni (v stopinjah Celzija (ºC) na leto) zagotavlja Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja. Temperatura morske gladine je ena od bistvenih podnebnih spremenljivk, opredeljenih v globalnem sistemu za opazovanje podnebja, ki je potrebna za spremljanje in opredelitev stanja svetovnega podnebja.

Časovna vrsta kaže, da se je povprečna temperatura morske gladine na svetovni ravni od začetka 90.let prejšnjega stoletja zvišala za več kot 0,3ºC in se še naprej zvišuje z rekordno hitrostjo 0,014 ± 0,001ºC na leto. V zadnjih štirih letih so bile zabeležene najtoplejše temperature gladine oceana od začetka zbiranja podatkov.

Temperatura morske gladine se ne dviguje enakomerno, zato so nekatere regije bolj ogrožene kot druge. Na zemljevidu je prikazana prostorska porazdelitev gibanja povprečne temperature morske gladine v svetovnem oceanu od leta1993. Zemljevid razkriva, da je v veliki večini sveta med letoma1993 in2018 prišlo do segrevanja. Ena od izjem pri tem trendu je severni Atlantik, zlasti regija južno od Grenlandije, kjer je opazen trend ohlajanja.

Ta kazalnik za spremljanje temperature morske gladine oceana temelji na dnevnih analizah temperature morske gladine oceana na svetovni ravni, ki jih pripravljata Evropska vesoljska agencija (ESA) v okviru pobude za podnebne spremembe (projekt o temperaturi morske gladine) in Copernicusova storitev za spremljanje podnebnih sprememb, na voljo pa je v katalogu Copernicusove storitve za spremljanje morskega okolja.

Prebivalstvo

Brezposelnost

Na tem zemljevidu je prikazan delež brezposelnosti v različnih evropskih regijah v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika v regiji manjša od 100, je delež brezposelnosti pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je delež brezposelnosti v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Delovno aktivno prebivalstvo

Na tem zemljevidu je prikazan delež ekonomsko aktivnega prebivalstva po evropskih regijah v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika v regiji manjša od 100, je delež delovno aktivnega prebivalstva pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je delež delovno aktivnega prebivalstva v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Gostota prebivalstva

Na tem zemljevidu je prikazana gostota prebivalstva v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika v neki evropski regiji manjša od 100, je gostota prebivalstva pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je gostota prebivalstva v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Gostota prebivalstva po obalnih/neobalnih regijah

Na tem zemljevidu je prikazana gostota prebivalstva po obalnih/neobalnih regijah v Evropi. Gostota prebivalstva je razmerje med (letnim povprečnim) številom prebivalcev v regiji in območjem (kopnega) v regiji v km². Če območje kopnega ni na voljo, se uporabi celotno območje (vključno s celinskimi vodami).

Izobrazba – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazano število študentov in študentk v mestih. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(1991-2018)

Kultura in turizem – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazano skupno število nočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih za evropska mesta in večja mesta. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(2000-2018)

Mestno-podeželska tipologija

Na tem zemljevidu je prikazana mestno-podeželska tipologija za evropske regije. V prevladujoče mestnih regijah podeželsko prebivalstvo predstavlja manj kot 20% celotnega prebivalstva. V vmesnih regijah podeželsko prebivalstvo predstavlja med 20% in 50% celotnega prebivalstva. Nazadnje, v prevladujoče podeželskih regijah podeželsko prebivalstvo predstavlja najmanj 50% celotnega prebivalstva.

Poseljenost

Evropski zemljevid poseljenosti prikazuje človeško poselitev v Evropi na podlagi satelitskih posnetkov (SPOT5 in SPOT6). Natančneje, na tem zemljevidu je prikazan delež pozidanega območja po prostorskih enotah.

Prebivalstvo po državljanstvu in državi rojstva – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazano gibanje prebivalstva po državljanstvu in državi rojstva za evropska mesta in večja mesta. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(2004-2018)

Prebivalstvo, staro 65 let in več

Na tem zemljevidu je prikazan delež prebivalstva, starega 65let in več, v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika v evropski regiji manjša od 100, je delež prebivalstva, starega 65let ali več, pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je delež prebivalstva, starega 65let ali več, v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Prirast prebivalstva

Na tem zemljevidu je prikazan prirast prebivalstva, izmerjen po regijah in letih. Kazalnik prirasta vključuje dve komponenti: naravni prirast in neto migracijo ter statistično prilagoditev. Naravni prirast prebivalstva je razlika med številom živorojenih in številom umrlih. Če je naravni prirast pozitiven, se to običajno imenuje naravna rast. Neto migracija je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih.

Prirast prebivalstva po obalnih/neobalnih regijah

Na tem zemljevidu je prikazan prirast prebivalstva na podlagi podatkov o skupnem številu prebivalcev, rojstvih in smrtih po obalnih/neobalnih regijah v Evropi. Splošna stopnja celotnega prirasta je razmerje med prirastom prebivalstva v določenem letu (razlika med številom prebivalcev 1.januarja v dveh zaporednih letih) in povprečnim številom prebivalstva v zadevnem letu.

Rodnost in smrtnost – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu so prikazani podatki o rodnosti in smrtnosti v mestih. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(1991-2018)

Število prebivalcev 1. januarja po starostnih skupinah in spolu – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazano število prebivalcev v mestih po starostnih skupinah in spolu. Namen zbiranja podatkov je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(1990-2018)

Struktura prebivalstva – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazan prirast prebivalstva v mestih. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(1990-2018)

Trg dela – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazano gibanje stopnje brezposelnosti žensk in moških v evropskih mestih in večjih mestih. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(2000-2018)

Življenjske razmere – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazana povprečna velikost gospodinjstev v mestih. Namen zbiranja podatkov o evropskih mestih je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih: podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom. Dodatne informacije v zvezi s statističnimi podatki o evropskih mestih

(2000-2018)

Prevoz

Glavna pristanišča (lokacije)

Pristanišča so ključni prehodi, ki evropske prometne koridorje povezujejo s preostalim svetom. 74% blaga v Evropo pride ali iz nje odide po morju. Pristanišča pa so odlična ne samo za prevažanje blaga, ampak so tudi energetska vozlišča za energijo iz konvencionalnih virov in energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega pristanišča ustvarjajo delovna mesta, ocenjuje pa se tudi, da se v evropskih pristaniščih vsako leto vkrca in izkrca 400milijonovpotnikov. Ta zemljevid vključuje lokacije glavnih pristanišč EU. Nastal je z združitvijo in uskladitvijo podatkovnih nizov, ki so jih Eurostatu zagotovila pristanišča v državah članicah EU, Združenem kraljestvu in na Norveškem.

Glavna pristanišča (potniški promet)

Pristanišča so ključni prehodi, ki evropske prometne koridorje povezujejo s preostalim svetom. Ocenjuje se, da se v evropskih pristaniščih vsako leto vkrca in izkrca 400milijonovpotnikov. Na tem zemljevidu je prikazan potniški promet v glavnih pristaniščih EU. Podatki so navedeni v tisoč potnikih (izključeni so potniki na križarjenjih) po končnem cilju in vrsti prometa.

Glavna pristanišča (promet plovil)

Pristanišča so ključni prehodi, ki evropske prometne koridorje povezujejo s preostalim svetom. 74% blaga v Evropo pride ali iz nje odide po morju. Pristanišča pa so odlična ne samo za prevažanje blaga, ampak so tudi energetska vozlišča za energijo iz konvencionalnih virov in energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega pristanišča ustvarjajo delovna mesta, ocenjuje pa se tudi, da se v evropskih pristaniščih vsako leto vkrca in izkrca 400milijonovpotnikov. Na tem zemljevidu je prikazan promet morskih plovil v glavnih pristaniščih EU.

Glavna pristanišča (tovorni promet)

Pristanišča so ključni prehodi, ki evropske prometne koridorje povezujejo s preostalim svetom. 74% blaga v Evropo pride ali iz nje odide po morju. Na tem zemljevidu je prikazan tovorni promet v glavnih pristaniščih EU. Podatki so navedeni v tisoč tonah po vrsti in končnem cilju tovora.

Gostota plovil (druga plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: druga. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (jadrnice)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: jadrnice. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (neznane vrste)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: neznane vrste. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (plovila za izkopavanje ali podvodne dejavnosti)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: izkopavanje ali podvodne dejavnosti. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (plovila za rekreacijo)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: plovila za rekreacijo. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (potniška plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: potniška. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (ribiška plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: ribiška. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (servisna plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: servisna. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (tankerji)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: tanker. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (tovorna plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: tovorna plovila. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (visokohitrostna plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: visokohitrostna plovila. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (vlečna povila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: vlečna plovila. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (vojaška plovila in plovila organov kazenskega pregona)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021 za naslednjo vrsto ladij: vojaška plovila in plovila organov kazenskega pregona. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities).

Gostota plovil (vsa plovila)

Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu je prikazan pomorski promet v evropskih morjih v letu2021. Gostota plovil je izražena kot število ur na mesec, ko so bile ladje na posameznem kvadratnem kilometru. Zemljevid temelji na ogromnem podatkovnem nizu sporočil sistema samodejnega prepoznavanja (AIS), ki vsebujejo lokacije transponderjev na krovu ladij. Pri tem je bil uporabljen izvirni potek dela za analizo velepodatkov, ki ga je razvil portal mreže EMODnet za človekove dejavnosti (EMODnet Human Activities). Na tem zemljevidu so prikazani glavne prometne poti, ribolovna območja in gradbišča na morju. Zemljevide gostote plovil za vsako vrsto ladij (npr. tovorna ladja, ribiška ladja, ladja za izkopavanje in druga podvodna dela in druge) vsebuje tudi Evropski atlas morij, kjer je mogoče videti, kje te različne dejavnosti potekajo.

Pomorske avtoceste

Na tem zemljevidu so prikazane evropske pomorske avtoceste. Cilj pomorskih avtocest je spodbujati zelene, uspešno delujoče, privlačne in učinkovite pomorske prometne povezave, vključene v celotno prometno verigo. Evropska komisija je predlagala razvoj „pomorskih avtocest“ kot prave konkurenčne alternative kopenskemu prometu. Njihova vzpostavitev naj bi pomagala znova uravnovesiti prometni sistem EU.

Potniški promet po pristaniščih

Pristanišča

Pristanišča so ključni prehodi, ki evropske prometne koridorje povezujejo s preostalim svetom. 74% blaga v Evropo pride ali iz nje odide po morju. Pristanišča pa so odlična ne samo za prevažanje blaga, ampak so tudi energetska vozlišča za energijo iz konvencionalnih virov in energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega pristanišča ustvarjajo delovna mesta, ocenjuje pa se tudi, da se v evropskih pristaniščih vsako leto vkrca in izkrca 400milijonovpotnikov. Na tem zemljevidu so prikazana evropska pristanišča, uvrščena na seznam kod Združenih narodov za trgovinske in prometne lokacije.

Promet – mesta in večja mesta

Na tem zemljevidu je prikazano gibanje števila registriranih avtomobilov na 1000 prebivalcev v mestih in večjih mestih ob morju. Kazalnik je izpeljan iz spremenljivk, zbranih z evropskim statističnim sistemom, namen zbiranja podatkov o evropskih mestih pa je bil prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v mestih. Podatki spodbujajo izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti; pomagajo opredeliti dobre prakse; lajšajo primerjavo na evropski ravni ter zagotavljajo informacije o dinamiki v mestih in njihovi okolici.

(2000-2018)

Tovorni promet po pristaniščih

Pristanišča so ključni prehodi, ki evropske prometne koridorje povezujejo s preostalim svetom. 74% blaga v Evropo pride ali iz nje odide po morju. Na tem zemljevidu je prikazana skupna bruto teža* blaga, ki se pripelje v posamezno pristanišče in iz njega. (*Bruto teža blaga zajema tudi embalažo in vozilo, v katerem se blago prevaža.)

Trajektne linije

Na tem zemljevidu so prikazane vse pomembne redne mednarodne trajektne linije in vse nacionalne trajektne linije, ki so zelo pomembne za povezovanje nacionalnega cestnega ali železniškega omrežja.

Vseevropska elektroenergetska omrežja

Na tem zemljevidu so prikazana vseevropska energetska omrežja (TEN-E) za električno energijo. Strategija za vseevropska energetska omrežja (TEN-E) je osredotočena na povezovanje energetske infrastrukture držav EU. Omrežja TEN-E so bistvenega pomena za splošne cilje energetske politike Evropske unije, saj povečujejo konkurenčnost na trgih električne energije in zemeljskega plina, krepijo zanesljivost oskrbe in varujejo okolje.

Zemljevid gostote pomorskega prometa

MarineTraffic.com – Evropska morja so pomembno vozlišče pomorskega prometa. Znanje o tem, kje poteka promet plovil, je ključno za pomorsko prostorsko načrtovanje (npr. za polja vetrnih elektrarn na morju ter podmorske kable in cevovode) in oceno vpliva človekovih dejavnosti (npr. ribištva, gradbenih del na morju) na morske ekosisteme. Na tem zemljevidu so prikazani združeni podatki, zbrani o položaju ladij, da bi se lahko pripravili zemljevidi gostote, tako da si lahko vsak ustvari sliko o najprometnejših pomorskih poteh po svetu.

Proizvodnja alg

Objekti za proizvodnjo makroalg

Na tem zemljevidu so prikazani objekti za proizvodnjo makroalg po proizvodnih metodah (kopenska, morska in obalna akvakultura ali nabiranje). Podatki so bili zbrani v naslednjih državah: v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, na Irskem, v Italiji, na Norveškem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Makroalge, splošno znane tudi kot morske alge, so že stoletja del vsakodnevne prehrane prebivalcev vzhodne in jugovzhodne Azije. Danes tudi v Evropi postajajo vse bolj priljubljene še za druge namene poleg hrane, in sicer kot surovina za farmacevtske, kozmetične in prehranske izdelke ali energijo (biogorivo). Podjetja po vsej Evropi zdaj nabirajo, gojijo ali predelujejo makroalge in iz njih ustvarjajo izdelke visoke vrednosti.

Objekti za proizvodnjo mikroalg

Na tem zemljevidu so prikazani objekti za proizvodnjo mikroalg po proizvodnih metodah (fotobioreaktorji, odprti bazeni in fermentorji, fotobioreaktorji in odprti bazeni, fotobioreaktorji in fermentorji). Podatki so bili zbrani v naslednjih državah: v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, na Irskem, v Italiji, na Norveškem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Mikroalge so mikroskopske rastline, značilne za sladkovodne in morske sisteme, ki živijo v vodnem stolpcu in sedimentu. Nabiranje, gojenje ali predelava alg za ustvarjanje izdelkov visoke vrednosti je lahko neprecenljiv prispevek k čistejšemu in bolj zdravemu okolju. Zato je proizvodnja alg pomemben del modrega biogospodarstva.

Prostorsko načrtovanje

Morske regije Evrope

Na tem zemljevidu so prikazane meje morskih regij in podregij Evrope, kot so navedene v okvirni direktivi o morski strategiji (člen4). Okvirna direktiva o morski strategiji je bila sprejeta 17.junija2008, njen cilj pa je učinkovitejše varstvo morskega okolja v Evropi.

Obalni in pomorski atlasi

Na tem zemljevidu so prikazane regije, za katere so na spletu na voljo digitalni obalni atlasi.

Projekti pomorskega prostorskega načrtovanja

Na tem zemljevidu so prikazane lokacije projektov pomorskega prostorskega načrtovanja (PPN) v Evropi. Pomorsko prostorsko načrtovanje pomeni načrtovanje, kdaj in kje potekajo človekove dejavnosti na morju, da bi se zagotovila njihova čim večja učinkovitost in trajnostnost. Pomorsko prostorsko načrtovanje, v okviru katerega se v načrtovanje pomorskih dejavnosti pregledno vključujejo deležniki, poteka na čezmejni in medsektorski ravni, da se zagotovijo učinkovitost, varnost in trajnostnost človekovih dejavnosti na morju. Več informacij

(2009-2022)

Ribištvo

Evropska strukturna pomoč (ESR, ESPR)

Na tem zemljevidu je izpostavljena ena od pobud Evropske komisije za izboljšanje življenja državljanov EU in morskega okolja. Evropski sklad za ribištvo (ESR; 2007–2013) in njegov naslednik, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR; 2014–2020), sta evropski ribiški sektor podprla pri prehodu na ekološko trajnostne prakse v ribištvu in akvakulturi, ustvarjanju delovnih mest ter diverzifikaciji gospodarstev v obalnih skupnostih. Na tem zemljevidu je prikazano, kako je bil proračun ESR v višini 4,3milijardeevrov razdeljen med države članice EU in med pet različnih prednostnih nalog (osi):
PRVA OS: prilagoditve in izboljšave ribiške flote.
DRUGA OS: razvoj okolju prijazne akvakulture in ribištva v celinskih vodah, diverzifikacija vrst iz akvakulture ter predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture.
TRETJA OS: ukrepi v skupnem interesu, kot so zaščita vodnih živalskih in rastlinskih vrst, razvoj pristanišč, izboljšanje sledljivosti ribiških proizvodov itd.
ČETRTA OS: trajnostni razvoj ribiških območij in skupnosti (npr. dodajanje vrednosti ribiškim proizvodom, razvoj turistične infrastrukture, varstvo okolja), da bi se zmanjšala njihova gospodarska odvisnost od ulova rib.
PETA OS: tehnična pomoč v obliki študij, poročil in ukrepov za pomoč pri izvajanju operativnih programov.

Intenzivnost ribolova

Ta zemljevid intenzivnosti ribolova omogoča zelo podrobno preučevanje intenzivnosti ribolovne dejavnosti v vseh vodah EU. Podatki, analizirani za izdelavo tega zemljevida, so pridobljeni iz približno 150milijonov poročil o položaju z ribiških plovil EU, daljših od 15 m, ki so med septembrom2014 in septembrom2015 delovala na območjih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) 27, 34 in 37. Vsa sporočila sistema samodejnega prepoznavanja (Automatic Identification System – AIS), ki se izdajajo v petminutnih intervalih, zagotavljajo podatke o položaju in hitrosti plovila, naveden pa je tudi časovni žig. Ta sporočila so bila z algoritmom razvrščanja, ki je temeljil na analizi profilov hitrosti posameznih plovil, razvrščena kot sporočila v zvezi z ribištvom ali sporočila v zvezi s termično obdelavo s paro.

Iztovarjanje ribiških proizvodov

Statistični podatki o iztovarjanju se nanašajo na ribiške proizvode (težo in vrednost proizvoda), iztovorjene v državi ne glede na državo plovila, ki iztovarja, pa tudi na ribiške proizvode, ki jih plovila države iztovorijo v pristaniščih zunaj EU in jih nato uvozijo v EU. Neobalne države EU brez morske ribiške flote niso vključene (Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška).

(2000–2018)

Kvote po državah in ribolovnih območjih

Prakse nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova škodujejo morskemu okolju, ogrožajo trajnostni ribolov in pomenijo nelojalno konkurenco zakonitim izvajalcem ribolova.
Sodelovanje med državami članicami EU in državami nečlanicami EU je pomembno za boj proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim dejavnostim ter zagotovitev prehranske varnosti in upoštevanja mednarodnih pravil. Skupna ribiška politika (SRP) je ribiška politika Evropske unije (EU). Določa kvote za količino posamezne vrste rib, ki jo vsaka država lahko ulovi.
Na tem zemljevidu so prikazane omejitve ulova (izražene v tonah), ki so določene za večino komercialnih ribjih staležev. Komisija pripravi predloge, ki temeljijo na znanstvenih mnenjih svetovalnih organov, kot sta Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), o stanju staležev. S klikom na zemljevid se prikažejo zadevne kvote po vrstah, kot so določene z uredbami Sveta.

Kvote po vrstah

Ribe so že tisočletja pomemben in bogat vir hrane. Ko je prebivalstvo skokovito naraslo in so ribolovne prakse postale učinkovitejše, se je ulov rib močno povečal, tako da se populacije rib niso več mogle obnavljati in se je skupno število rib zmanjšalo. Na tem zemljevidu so prikazane nacionalne ribolovne kvote v tisoč tonah po vrstah rib v državah EU. Z izbiro vrste na spustnem seznamu se prikažejo kvote, dodeljene državam za to vrsto, kot so določene z uredbami Sveta (EU).

Lokalne akcijske skupine za ribištvo

Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) med drugim podpira lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na obalnih območjih. To vključuje prenos sredstev in odločanja na lokalna partnerstva, imenovana lokalne akcijske skupine za ribištvo. Med njimi so predstavniki ribiškega sektorja ter drugi lokalni zasebni in javni deležniki, povezani z modrim gospodarstvom.
V Evropi je več kot 300 lokalnih akcijskih skupin, ki jih podpira ESPRA. Vsaka zasnuje in izvaja lokalno razvojno strategijo za zadovoljevanje potreb svojega območja, bodisi gospodarskih, socialnih in/ali okoljskih. Lokalne akcijske skupine na za ribištvo na podlagi svoje strategije izberejo in financirajo lokalne projekte, ki prispevajo k lokalnemu razvoju na njihovih območjih.

Potrošnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

Akvakultura pomeni gojenje vodnih organizmov, kar vključuje ribe, mehkužce, rake in vodne rastline. Ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture so pomemben vir beljakovin in ključen element zdrave prehrane. Na tem zemljevidu je prikazana letna potrošnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture na prebivalca.

Ribiška flota po bruto tonaži

Čeprav so ribe pomemben naravni vir, so njihove populacije tudi končne, desetletja prelova pa so privedla do zmanjšanja nekaterih ribjih staležev. Da bi zagotovili trajnostnost in pravičnost evropske ribiške industrije, skupna ribiška politika EU določa več pravil za upravljanje evropskih ribiških flot in ulova. Ribiška flota vsake države se spremlja v nacionalnem registru, določena pa je tudi zgornja meja zmogljivosti za skupno moč motorja plovila in skupno težo plovila. Na tem zemljevidu je prikazana skupna teža plovil (v bruto tonaži) v ribiških flotah držav EU in EGP.

(1990–2018)

Ribiška flota po moči motorja

Čeprav so ribe pomemben naravni vir, so njihove populacije tudi končne, desetletja prelova pa so privedla do zmanjšanja nekaterih ribjih staležev. Da bi zagotovili trajnostnost in pravičnost evropske ribiške industrije, skupna ribiška politika EU določa več pravil za upravljanje evropskih ribiških flot in ulova. Ribiška flota vsake države se spremlja v nacionalnem registru, določena pa je tudi zgornja meja zmogljivosti za skupno moč motorja plovila in skupno težo plovila. Na tem zemljevidu je prikazana skupna moč motorja plovil (v kilovatih) v ribiških flotah držav EU in EGP.

(1990–2018)

Ribiška flota po vrsti orodja

Čeprav so ribe pomemben naravni vir, so njihove populacije tudi končne, desetletja prelova pa so privedla do zmanjšanja nekaterih ribjih staležev. Da bi zagotovili trajnostnost in pravičnost evropske ribiške industrije, skupna ribiška politika EU določa več pravil za upravljanje evropskih ribiških flot in ulova. Ribiška flota vsake države se spremlja v nacionalnem registru, določena pa je tudi zgornja meja zmogljivosti za skupno moč motorja plovila in skupno težo plovila. Spremlja se tudi vrsta ribolovnega orodja, v nekaterih evropskih morjih pa veljajo zahteve glede selektivnega orodja za zmanjšanje neželenega prilova. Na tem zemljevidu je prikazana porazdelitev različnih ribolovnih orodij, ki jih uporabljajo flote držav EU in EGP.

(1990–2018)

Ribiška flota – moč motorja po pristaniščih

Na tem zemljevidu je prikazana skupna moč motorja ribiške flote po pristaniščih. Moč motorja je skupek največje neprekinjene moči, ki se lahko pridobi pri vztrajniku posameznega motorja in jo je mogoče z mehaniko, elektriko, hidravliko ali z drugimi sredstvi uporabiti za pogon plovila. Kadar pa je v motor vgrajen reduktor, se moč meri pri izhodni prirobnici reduktorja.

Ribiška flota – število plovil po pristaniščih

Na tem zemljevidu je prikazano število plovil ribiške flote po pristaniščih. Ribiška flota je skupek plovil za gospodarski ribolov. Vsa plovila EU v podatkovni zbirki bi morala imeti številko registra ribiške flote Unije (Community Fleet Register number – CFR), tj. enotno identifikacijsko oznako plovila, ki se trajno dodeli plovilu EU in je ni mogoče prenesti na drugo plovilo. Register ribiške flote Unije, običajno imenovan register flote, je nujno orodje za izvajanje in spremljanje skupne ribiške politike. Gre za podatkovno zbirko, v kateri morajo biti v skladu z zakonodajo Unije evidentirana vsa ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice.

Ribiška flota – tonaža po pristaniščih

Na tem zemljevidu je prikazana skupna tonaža ribiške flote po pristaniščih. Tonaža plovil se evidentira kot bruto tonaža (BT).

Ribiška pristanišča, opremljena sistemom elektronskega evidentiranja in poročanja (ERS)

Na tem zemljevidu so prikazana ribiška pristanišča s sistemom elektronskega evidentiranja in poročanja (ERS). ERS je sistem EU za nadzor ribištva. Uporablja se za evidentiranje, poročanje, obdelavo, shranjevanje in pošiljanje podatkov o ribištvu (ulov, iztovarjanje, prodaja in pretovarjanje). Ključni element je elektronski ladijski dnevnik, v katerega kapitan ribiškega plovila vpisuje ribolovne dejavnosti, ta dnevnik pa se nato pošlje nacionalnim organom in shrani v varno podatkovno zbirko.

Ribolovna območja (FAO)

FAO – Na tem zemljevidu so prikazana mednarodna ribolovna območja, ki jih je opredelila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Za statistične namene je bilo do zdaj mednarodno določenih 27 večjih ribolovnih območij. Med njimi je osem večjih območij za ribolov v celinskih vodah, ki obsegajo vode v notranjosti celin, in 19 večjih morskih ribolovnih območij, ki obsegajo vode Atlantskega, Indijskega, Tihega in Južnega oceana ter sosednjih morij. Ribolovna območja v celinskih in morskih vodah so označena z njihovimi imeni in dvomestnimi številkami.

Ribolovna območja (ICES)

Na tem zemljevidu so prikazana mednarodna ribolovna območja, ki jih je opredelil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES).

Staleži po ribolovnih območjih

Na diagramu je prikazan delež ocenjenih staležev rib, ki so prelovljeni (rdeče), in tistih, ki so znotraj varnih bioloških meja (zeleno), v ribolovnih regijah Evrope, ki sta jih določila ICES in GFCM. Številke v krogcih označujejo število staležev, ocenjenih v zadevni regiji. Velikost krogcev je povezana z velikostjo ulova v navedeni regiji.

Ulov po državah

Na tem zemljevidu je prikazan skupni letni ulov ribiških proizvodov držav članic in nekaterih drugih pomembnejših ribiških držav, kot so Združeno kraljestvo, Norveška, Islandija in Turčija. Podatki so izraženi v živi masi, ki se pridobi na podlagi podatkov o iztovoru. To je masa proizvoda, ko je ta odvzet iz vode (torej pred predelavo), vendar so izključeni proizvodi, ki se iz različnih razlogov ne štejejo za iztovorjeni ulov države članice.

(2000-2019)

Ulov po ribolovnih območjih

Ulov rib zajema ribe, mehkužce, rake in druge vodne živali ter rastline, odvzete za vse namene, po vseh vrstah in razredih plovil, orodij in ribičev na vseh morskih območjih (območja za ribolov na odprtem morju, ribolov na morju, priobalni ribolov ali ribolov v somornici). Na tem zemljevidu je prikazan skupni ulov vseh držav članic EU na vsakem večjem ribolovnem območju.
Več informacij

Ribogojstvo

Gojilnice lupinarjev

Na tem zemljevidu so prikazane lokacije gojilnic lupinarjev, ki so na splošno visoko specializirane za proizvodnjo ene vrste. Lupinarji so živali, ki prebivajo v vodi in imajo lupino ali lupinasto zunanje ogrodje. Glavne proizvodne kategorije so klapavice, ostrige, venerice, srčanke in pokrovače. Pomembna značilnost lupinarjev je njihova sposobnost filtriranja planktona, s čimer morsko vodo očiščujejo presežne količine teh mikroskopskih zelenih rastlin in učinkovito izboljšujejo kakovost vode. Informacije na zemljevidu je zagotovil Euroshell.

Morske ribogojnice

Na tem zemljevidu so prikazane informacije o lokaciji morskih ribogojnic v EU in partnerskih državah (za leto2017). Izraz ribe se uporablja za kostnice, kot je losos, in hrustančnice, kot so morski psi. V druge skupine se uvrščajo lupinarji ali druge vodne živali. Ribogojstvo je dobro uveljavljeno po vsem svetu, poleg tega se ta sektor hitro povečuje. Gojijo se najrazličnejše vrste, stalno pa se povečuje tudi raznovrstnost objektov. Zemljevid temelji na podatkih, zbranih v okviru Direktive Sveta 2006/88/ES o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, na podlagi katere morajo države članice EU popisati vse odobrene lokacije za akvakulturo, ki so pod njihovo jurisdikcijo.

Proizvodnja v akvakulturi

Na tem zemljevidu je prikazana proizvodnja v akvakulturi po državah v tisoč tonah od leta2008. Proizvodnja v akvakulturi se nanaša na gojenje morskih (sladkovodnih in slanovodnih) organizmov (npr. rib, mehkužcev, rakov in rastlin) v nadzorovanih razmerah za človeško uporabo ali potrošnjo. Akvakultura je oblika poseganja v naravni gojitveni proces, na primer redna dopolnitev staleža, hranjenje in zaščita pred plenilci. V številnih gospodarstvih v vzponu ima ključno vlogo, saj se z njo lahko poveča proizvodnja hrane, hkrati pa pomaga zmanjševati pritisk na ribolovne vire.

(2008-2019)

Proizvodnja v akvakulturi po vrstah

Na tem zemljevidu je prikazana proizvodnja v akvakulturi po vrstah in državah. Proizvodnja v akvakulturi se nanaša na gojenje morskih (sladkovodnih in slanovodnih) organizmov (npr. rib, mehkužcev, rakov in rastlin) v nadzorovanih razmerah za človeško uporabo ali potrošnjo. Akvakultura je oblika poseganja v naravni gojitveni proces, na primer redno dopolnjevanje staleža, hranjenje in zaščita pred plenilci. V številnih gospodarstvih v vzponu ima ključno vlogo, saj se z njo lahko poveča proizvodnja hrane, hkrati pa pomaga zmanjševati pritisk na ribolovne vire. Več informacij

(2008-2018)

Sladkovodne ribogojnice

Na tem zemljevidu so prikazane informacije o lokaciji sladkovodnih ribogojnic v EU in partnerskih državah, za katere so na voljo podatki. Izraz ribe se uporablja za kostnice, kot je losos, in hrustančnice, kot so morski psi. V druge skupine se uvrščajo lupinarji ali druge vodne živali. Gojijo se najrazličnejše vrste, stalno pa se povečuje tudi raznovrstnost objektov. Zemljevid temelji na podatkih, zbranih v okviru Direktive Sveta 2006/88/ES o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, na podlagi katere morajo države članice EU popisati vse odobrene lokacije za akvakulturo, ki so pod njihovo jurisdikcijo. Razpoložljive informacije o vrstah so bile usklajene. Filtri so na voljo za naslednje glavne vrste: krap, som, „druge sladkovodne ribniške ribe“ (smuč, ščuka, navadni ostriž, linj itd. – večinoma cyprinidae), postrv, losos (srebrne in druge mladice), jegulja, jeseter, tilapija, okrasne ribe in drugo.

Satelitske slike

Anomalije koncentracije klorofila (na podlagi satelitskih posnetkov)

Na tem zemljevidu so prikazane anomalije skupne koncentracije klorofila v oceanih. Klorofil se uporablja kot merilo za biomaso fitoplanktona. Podatke, pridobljene s sateliti (MODIS-Aqua), je za leto2016 zagotovilo Skupno raziskovalno središče (JRC). Fitoplankton so mikroskopske enocelične alge, ki lebdijo na gladini oceana in so primarni proizvajalci na dnu morske prehranjevalne verige. Klorofil je fotosintezno barvilo, ki je običajno prisotno v vseh vrstah fitoplanktona in jim daje zeleno barvo. Zaradi izrazite zelene barve klorofilnega pigmenta je mogoče z uporabo optičnih satelitskih senzorjev vizualizirati porazdelitev klorofila in s tem fitoplanktona v oceanih. Tako je mogoča ocena žive biomase fitoplanktona v površinski plasti. Anomalija klorofila je odstopanje od povprečnega stanja. Tako pozitivna anomalija kaže na novo rast alg.

Anomalije temperature morske gladine (na podlagi satelitskih posnetkov)

Na tem zemljevidu so prikazane anomalije temperature morske gladine. Podatke zagotavlja Skupno raziskovalno središče (JRC), ki jih pridobiva s satelitskim senzorjem MODIS-Terra SST anomalies 2015. Temperatura morske gladine je standardni produkt satelitskih termičnih infrardečih senzorjev in optičnih senzorjev, opremljenih z infrardečimi pasovi. Temperatura morske gladine vpliva na vreme, vključno z orkani, ter življenje rastlin in živali v oceanu. Anomalija temperature morske gladine je odstopanje od povprečnega stanja, ki je lahko v dveh smereh (hladnejše ali toplejše stanje). Na zemljevidu so z oranžno barvo označene pozitivne anomalije (nad nič) v večini regij evropskih morij in oceanov, kar kaže na postopno splošno segrevanje oceanov.

Koncentracija klorofila (na podlagi satelitskih posnetkov)

Na tem zemljevidu je prikazana skupna koncentracija klorofila v oceanih, ki je merilo za biomaso fitoplanktona. Podatke, pridobljene s sateliti (MODIS-Aqua), je za leto2016 zagotovilo Skupno raziskovalno središče (JRC). Fitoplankton so drobcene enocelične alge, ki lebdijo na gladini oceana in so primarni proizvajalci na dnu morske prehranjevalne verige. Klorofil je fotosintezno barvilo, ki je običajno prisotno v vseh vrstah fitoplanktona in jim daje zeleno barvo. Zaradi izrazite zelene barve klorofilnega pigmenta je mogoče z uporabo optičnih satelitskih senzorjev vizualizirati porazdelitev klorofila in s tem fitoplanktona v oceanih. Na podlagi koncentracije klorofila je mogoča ocena žive biomase fitoplanktona v površinski plasti.

Prozornost vode

Na tem zemljevidu je prikazana prozornost vode v zgornjih plasteh oceanov za leto 2016. Podatke zagotavlja Skupno raziskovalno središče (JRC), ki jih pridobiva s satelitskim senzorjem MODIS-Aqua Kd490 climatology 2016. Stopnja prozornosti jezera, morja ali oceana je odvisna od tega, kako globoko v vodo lahko prodre sončna svetloba. Prozornost vode je odvisna od količine delcev v vodi. Delci so lahko neživi (npr. sediment zaradi erozije ali drug raztopljeni material) ali živi (npr. fitoplankton, mikroskopske alge). S koeficientom razpršilnega slabljenja Kd490 se meri prodiranje svetlobe v vodnem stolpcu na modrozelenih valovnih dolžinah (pribl. 490 nm). Je dober kazalnik prozornosti vode, ki je rezultat skupnega delovanja absorpcije in odboja sestavin morske vode ter strukture okoliškega svetlobnega polja. Prozornost vode je eden od ključnih kazalnikov za oceno kakovosti vode.

Skupni klorofil v oceanih (dnevno)

Na tem zemljevidu je prikazana dnevna koncentracija klorofila a na gladini svetovnih oceanov. Pri pripravi tega produkta, ki ga zagotavlja Copernicus, so uporabljene izpeljave iz različnih optičnih satelitskih senzorjev (SeaWiFS, MODIS-Aqua, MERIS, VIIRSN in OLCI-S3A) in izračuni, pridobljeni s procesorjem Copernicus GlobColour. Na zemljevidu je v skoraj realnem času prikazana dnevna koncentracija klorofila a (v mg na kubični meter) na gladini oceana v regijah, ki niso bile prekrite z oblaki. Klorofil a je merilo za količino fotosintetičnega planktona, primarnega proizvajalca v oceanu. Fitoplankton so mikroskopske enocelične alge, ki lebdijo na gladini oceana in vsebujejo zeleno barvilo klorofil, ki jim omogoča, da porabljajo energijo sončne svetlobe za pretvorbo CO2 v sladkorje in kisik. Zaradi izrazite zelene barve klorofilnega pigmenta je mogoče z uporabo optičnih satelitskih senzorjev vizualizirati porazdelitev klorofila in s tem fitoplanktona v oceanih.

Skupni klorofil v oceanih (mesečno povprečje)

Na zemljevidu je prikazana mesečna koncentracija klorofila a na gladini svetovnih oceanov. Pri pripravi tega produkta, ki ga zagotavlja Copernicus, so uporabljene izpeljave iz različnih optičnih satelitskih senzorjev (SeaWiFS, MODIS-Aqua, MERIS, VIIRSN in OLCI-S3A) in izračuni, pridobljeni s procesorjem Copernicus GlobColour. Prikazana je povprečna koncentracija klorofila a (v mg na kubični meter) na gladini oceana v zadnjem mesecu v regijah, ki niso bile prekrite z oblaki. Klorofil je kazalnik količine fotosintetičnega planktona, primarnega proizvajalca v oceanu. Fitoplankton so mikroskopske enocelične alge, ki lebdijo na gladini oceana in vsebujejo zeleno barvilo klorofil, ki jim omogoča, da porabljajo energijo sončne svetlobe za pretvorbo CO2 v sladkorje in kisik. Zaradi izrazite zelene barve klorofilnega pigmenta je mogoče z uporabo optičnih satelitskih senzorjev vizualizirati porazdelitev klorofila in s tem fitoplanktona v oceanih.

Temperatura morske gladine (na podlagi satelitskih posnetkov)

Na tem zemljevidu je prikazana temperatura morske gladine (v °C) na podlagi satelitskih meritev. Podatke zagotavlja Skupno raziskovalno središče (JRC), ki jih pridobiva s satelitskim senzorjem MODIS-Terra SST climatology 2016. Temperatura morske gladine je standardni produkt satelitskih termičnih infrardečih senzorjev in optičnih senzorjev, opremljenih z infrardečimi pasovi. Temperatura morske gladine vpliva na vreme, vključno z orkani, ter življenje rastlin in živali v oceanu.

Trgovina

Prva prodaja rib (aljaška trska)

Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA) v okviru skupne ribiške politike (SRP) spremlja količino, vrednost in ceno proizvodov iz ribištva in akvakulture od prve prodaje do prodaje na drobno, vključno z uvozom in izvozom. Prva prodaja so iztovorjene ribe, ki se prodajo registriranim kupcem ali organizacijam proizvajalcev ali registrirajo v dražbenem centru. Prva prodaja se lahko razlikuje od iztovarjanja, saj ne zajema rib, ki jih iztovorijo plovila v lasti podjetij za predelavo, ali neposredne prodaje predelovalcem. Na tem zemljevidu je prikazana lokacija dražbenih centrov za mesečne prve prodaje v Belgiji, Nemčiji, na Danskem, v Estoniji, Franciji, na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Nizozemskem, Norveškem, Poljskem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Kliknite lokacijo za več informacij o količini, vrednosti in ceni prve prodaje. EUMOFA je informacije na tem zemljevidu pridobila od nacionalnih uprav in iz komercialnih virov, na voljo pa jih je dala prek portala mreže EMODnet za človekove dejavnosti.

Prva prodaja rib (atlantski sled)

Prva prodaja rib (klapavice)

Prva prodaja rib (kozice)

Prva prodaja rib (losos)

Prva prodaja rib (trska)

Prva prodaja rib (tun)

Sektor predelave ribiških proizvodov

EUMOFA – Na tem zemljevidu je prikazana proizvodna vrednost sektorja predelave ribiških proizvodov.

Trgovina z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture (obseg)

EUMOFA – Na tem zemljevidu je prikazan skupni obseg uvoza in izvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture (v EU in iz EU)

Trgovina z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz akvakulture (vrednost)

EUMOFA – Na tem zemljevidu je prikazana skupna vrednost uvoza in izvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture (v EU in iz EU).

Turizem

Javni akvariji

International Aquarium Forum – Na tem zemljevidu je prikazanih več kot 100 javnih akvarijev v Evropi, ki so na seznamu organizacije International Aquarium Forum (IAF) za Evropo. Izlet v akvarij je vedno izkušnja, ki obogati obiskovalca. Tam lahko med drugim spoznate zgodbe o pomorščakih, fiziologijo morskih živali ter ekološka dejstva o različnih morskih habitatih in pomenu ohranjanja čistih morij.

Pomorski muzeji

European Maritime Heritage – Na tem zemljevidu so prikazani glavni evropski pomorski muzeji, vključno s tistimi, ki so na seznamu organizacije European Maritime Heritage (EMH). Evropski pomorski muzeji ponujajo edinstvena doživetja pri raziskovanju naše pomorske zgodovine. Skrbijo za to, da se starodavni in zgodovinski artefakti in plovila ohranjajo v optimalnem stanju, odprti pa so za širšo javnost, akademske študije in javno šolstvo.

Stanje kopalnih voda

Na tem zemljevidu je predstavljen pregled kakovosti kopalnih voda (npr. odlična, dobra, zadostna in slaba) vzdolž evropskih obal. Je zbirka podatkov, ki so jih od leta1990 do leta2022 sporočile države članice (EU-28), na voljo pa jih je dala Evropska agencija za okolje.

Število ležišč na kvadratni kilometer (1990–2011)

Na tem zemljevidu so prikazane letne spremembe (v odstotkih) števila razpoložljivih postelj na kvadratni kilometer od leta1990 do leta2011 v hotelih, podobnih ustanovah in vseh drugih skupinskih nastanitvenih zmogljivostih (kot so kampi).

Število nastanitvenih zmogljivosti, sob in ležišč po obalnih/neobalnih območjih

Turizem je pomemben dejavnik gospodarstva v obalnih regijah, vendar lahko tudi škodljivo vpliva na obalne skupnosti in ekosisteme. Za oceno teh vplivov in razvoj trajnostnega upravljanja obalnega turizma je treba spremljati razvoj turizma vzdolž različnih evropskih obal. Eden od načinov za to je merjenje števila nastanitvenih zmogljivosti, sob in ležišč v obalnih regijah. Na tem zemljevidu je prikazano število nastanitvenih zmogljivosti, sob in ležišč po obalnih in neobalnih območjih (od leta2012). Več informacij

Število nočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih po obalnih/neobalnih območjih

Turizem je pomemben dejavnik gospodarstva v obalnih regijah, vendar lahko tudi škodljivo vpliva na obalne skupnosti in ekosisteme. Za oceno teh vplivov in razvoj trajnostnega upravljanja obalnega turizma je treba spremljati razvoj turizma vzdolž različnih evropskih obal. Eden od načinov za to je merjenje števila nočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih v obalnih regijah. Na tem zemljevidu je prikazano število nočitev v turističnih nastavitvenih zmogljivostih po obalnih in neobalnih območjih (od leta2012). Več informacij

Svetovna dediščina Unesco

Unesco – Na tem zemljevidu najdete lokacije pomorskih in obalnih znamenitosti z Unescovega seznama svetovne dediščine, ki jih lahko obiščete v Evropi in po vsem svetu. Tam lahko se lahko poučite o zgodovini in vrnete v preteklost, da bi spoznali naše družbe s kulturnega, družbenega, okoljskega in gospodarskega vidika ter se seznanili z bogato dediščino, ki so jo zapustile. Te znamenitosti, ki so uvrščene na seznam svetovne dediščine, imajo po mnenju Odbora za svetovno dediščino izjemno univerzalno vrednost.

Upravljanje

Evropski dan pomorstva

Evropski dan pomorstva v moji državi (2019)

Evropski dan pomorstva v moji državi 2021

Evropski dan pomorstva v moji državi 2022

Evropski dan pomorstva v moji državi 2023

Evropski dan pomorstva v moji državi 2024

Konferenca obrobnih obmorskih regij

Konvencije o regionalnih morjih

Makroregionalne strategije in atlantska strategija

Morski objekti in naprave

Ukrepi misije – misija EU Obnova naših oceanov in voda

digitalni sistem znanja o oceanih in vodah;
vključevanje in sodelovanje javnosti.

Za več informacij o ukrepih misije kliknite tukaj.

(2021–2030)

Varnost

Gostota nesreč

Na tem zemljevidu je prikazana gostota nesreč ladij v morjih okrog Evropske unije na podlagi podatkov iz leta2009, ki jih je zagotovila Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA). Na število in vrste nesreč v posamezni regiji pomembno vlivajo dejavniki, kot so vreme, vrsta obale in gostota prometa. Evropska pomorska varnost je skupna potreba za dobrobit in blaginjo EU. Obalna straža ima zato pomembno vlogo v naši družbi.

Plovila za ukrepanje ob razlitju nafte

Na tem zemljevidu so prikazane lokacije plovil za ukrepanje ob razlitju nafte in njihova zmogljivost za skladiščenje onesnažene vode (v kubičnih metrih) za leto2013 na podlagi informacij, ki jih je zagotovila Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA). Zaradi prevažanja velikanskih količin nafte se je ob nesrečah razlije ogromno. Ta razlitja zelo škodijo življenju v morskem okolju, zlasti morskim sesalcem in morskim pticam. Ker je nafta redkejša od morske vode, lebdi na morski gladini in tvori tanko plast, ki se imenuje naftni madež. Nafta, ki tako lebdi na površini, se morskim sesalcem in pticam prilepi na dlako in perje, ki tako izgubita izolativne in vodoodbojne lastnosti, posledično pa so te živali izpostavljene hladnemu in neprijaznemu okolju. Poleg tega se lahko zastrupijo, če pogoltnejo nafto, medtem ko se poskušajo očistiti. Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) je vzpostavila mrežo plovil za ukrepanje ob onesnaženju morja, ki omogoča hitro in učinkovito čiščenje razlite nafte.

Projekti integriranega pomorskega nadzora

Na tem zemljevidu so prikazane lokacije projektov integriranega pomorskega nadzora v Evropi, ki jih je začrtala Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: EK), ki je tudi zagotovila informacije. Integrirani pomorski nadzor zadevnim javnim organom na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter regionalni in nacionalni ravni zagotavlja način za medpanožno in čezmejno izmenjavo informacij za učinkovito razumevanje dejavnosti in dogodkov na morju. Integrirani pomorski nadzor je nujen za zagotovitev varnejših, bolje zavarovanih in čistejših morij. To so bistveni pogoji za spodbujanje trajnostne gospodarske rasti v vse bolj globaliziranem svetu.

Večja razlitja nafte

Na tem zemljevidu so prikazane lokacije večjih razlitij nafte v evropskih morjih za leti2007 in 2008 na podlagi podatkov, ki jih je zagotovila Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA). Razlitja nafte zelo škodijo življenju v morskem okolju, zlasti morskim sesalcem in morskim pticam. Ker je nafta redkejša od morske vode, lebdi na morski gladini in tvori tanko plast, ki se imenuje naftni madež. Nafta, ki tako lebdi na površini, se morskim sesalcem in pticam prilepi na dlako in perje, ki tako izgubita izolativne in vodoodbojne lastnosti, posledično pa so te živali izpostavljene hladnemu in neprijaznemu okolju. Poleg tega se lahko zastrupijo, če pogoltnejo nafto, medtem ko se poskušajo očistiti. Zaradi prevažanja velikanskih količin nafte se je ob nesrečah razlije ogromno.

Zaposlovanje

Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah po obalnih/neobalnih regijah

Na tem zemljevidu je prikazana bruto dodana vrednost v osnovnih cenah po obalnih/neobalnih regijah. Bruto dodana vrednost je opredeljena kot vrednost proizvodnje v osnovnih cenah, zmanjšana za vmesno potrošnjo, vrednoteno v kupčevih cenah. Je izravnalna postavka računa proizvodnje nacionalnih računov. Bruto dodana vrednost se lahko razčleni po panogah in institucionalnem sektorju. Natančneje, bruto domači proizvod dobimo tako, da vsoto bruto dodanih vrednosti za vse panoge ali sektorje povečamo za davke na proizvode in zmanjšamo za subvencije za proizvode. Če se od bruto dodane vrednosti odšteje potrošnja stalnega kapitala, dobimo ustrezno neto dodano vrednost. Pojmi „bruto dodana vrednost v tržnih cenah“, „bruto dodana vrednost v proizvajalčevih cenah“ in „bruto dodana vrednost v osnovnih cenah“ se v ESR 2010 ne uporabljajo več.

Bruto domači proizvod (BDP)

Bruto domači proizvod (BDP) je merilo gospodarske dejavnosti, ki je opredeljeno kot vrednost vsega proizvedenega blaga in opravljenih storitev, zmanjšana za vrednost blaga ali storitev, uporabljenih pri njihovem ustvarjanju. Pogosto se uporablja za primerjavo življenjskih standardov ali spremljanje gospodarske konvergence ali divergence v Evropski uniji. Elementi BDP in s tem povezani kazalniki lahko omogočijo dragocen vpogled v glavna gonila gospodarske dejavnosti, zato so lahko podlaga za oblikovanje, spremljanje in vrednotenje določenih politik EU. Na tem zemljevidu je prikazan bruto domači proizvod v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika manjša od 100, je vrednost v regiji pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je vrednost v regiji nad nacionalnim povprečjem. Dodatne informacije: BDP za začetnike

Bruto domači proizvod (BDP) po obalnih/neobalnih regijah

Na tem zemljevidu je prikazan bruto domači proizvod (BDP) po tržnih cenah po obalnih/neobalnih regijah. BDP po tržnih cenah je končni rezultat proizvodne dejavnosti rezidenčnih proizvodnih enot. Opredeljen je kot vrednost vsega proizvedenega blaga in opravljenih storitev, zmanjšana za vrednost blaga ali storitev, uporabljenih pri njihovem ustvarjanju. Natančnejša pojasnila o metodologiji so na voljo v ESR 2010 (Evropski sistem računov).

Demografija podjetij in hitro rastoča podjetja po obalnih/neobalnih regijah

Na tem zemljevidu je prikazano število podjetij z najmanj 10-odstotno rastjo v obalnih regijah v primerjavi z neobalnimi regijami. Demografija podjetij zagotavlja informacije o novonastalih podjetjih, podjetjih, ki so prenehala poslovati, in stopnjah preživetja podjetij ter podatke o s tem povezani zaposlenosti. Na podlagi podatkov o demografiji podjetij se lahko analizirata dinamika in inovativnost različnih trgov ter pridobijo ključne informacije za odločanje o politikah. Glavni merili, ki se uporabljata za zaposlenost, sta število zaposlenih oseb in število oseb, ki prejemajo plačo.

Vpliv pomorstva

Na tem zemljevidu je prikazan delež prebivalstva, na katerega vplivajo pomorske dejavnosti, na primer delež prebivalstva regij EU, ki živi na pomorskih servisnih območjih. Pomorsko servisno območje je območje, ki ga je mogoče doseči v določenem potovalnem času s posamezne lokacije na obali z uporabo obstoječega prometnega omrežja.

Zaposlenost po obalnih/neobalnih regijah

Na tem zemljevidu je prikazana primerjava med zaposlenostjo v obalnih in neobalnih regijah. Ta statistična analiza združuje sektor zaposlovalnih dejavnosti v EU, zajetih z NACE Rev. 2, ki je statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti.

Zaposlenost v primarnem sektorju

Zaposlenost v primarnem sektorju vključuje dejavnosti pridobivanja, kot so rudarstvo, kmetijstvo in aktivni ribolov. Na tem zemljevidu je prikazan delež zaposlenih v primarnem sektorju glede na skupno število delovnih mest v regijah v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika manjša od 100, je vrednost v regiji pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je vrednost v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Zaposlenost v ribištvu in akvakulturi

Sektorja ribištva in akvakulture vključujeta delovna mesta, ki segajo od proizvodnje in prodaje (plovila, ribolovno orodje, vabe itd.) do gojenja in nabiranja, predelave, trženja in distribucije rib. Ta delovna mesta zagotavljajo trajnostno upravljanje morskih in sladkovodnih virov, hkrati pa tudi prispevajo k svetovnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Na tem zemljevidu je prikazana zaposlenost v ribištvu in akvakulturi po državah članicah.

Zaposlenost v sekundarnem sektorju

Zaposlenost v sekundarnem sektorju je zaposlenost v dejavnostih, povezanih z ribištvom, ki se ne štejejo za dejavnosti aktivnega ribolova. V sekundarnem sektorju gospodarstva se iz surovin, pridobljenih v primarnem sektorju gospodarstva, proizvaja končno blago. V ta sektor spadajo vsa delovna mesta v proizvodnji, predelavi in gradbeništvu. Na tem zemljevidu je prikazan delež zaposlenih v sekundarnem sektorju glede na skupno število delovnih mest v regijah v primerjavi z nacionalnim povprečjem, ki znaša 100. Če je vrednost kazalnika manjša od 100, je vrednost v regiji pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je vrednost v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Zaposlenost v terciarnem sektorju

Zaposlenost v terciarnem sektorju, ki se imenuje tudi sektor storitvenih dejavnosti, vključuje dejavnosti dobave, kot so prodaja na drobno in prodaja na debelo, prevoz in distribucija, gostinstvo, pisarniške storitve, mediji, turizem, zavarovalništvo, bančništvo, zdravstveno varstvo in pravo. Na tem zemljevidu je prikazan delež zaposlenih v terciarnem sektorju glede na skupno število delovnih mest v regijah v primerjavi z nacionalnim povprečjem. Nacionalno povprečje znaša 100. Če je vrednost kazalnika manjša od 100, je vrednost v regiji pod nacionalnim povprečjem. Če je vrednost kazalnika večja od 100, je vrednost v regiji nad nacionalnim povprečjem.

Življenje v morju

Količina zooplanktona (Acartia) jeseni

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Acartia (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah jeseni. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Acartia) poleti

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Acartia (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah poleti. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Acartia) pozimi

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Acartia (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah pozimi. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Acartia) spomladi

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Acartia (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah spomladi. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Calanus finmarchicus) jeseni

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Calanus finmarchicus (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah jeseni. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Calanus finmarchicus) poleti

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Calanus finmarchicus (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah poleti. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Calanus finmarchicus) pozimi

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Calanus finmarchicus (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah pozimi. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Calanus finmarchicus) spomladi

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Calanus finmarchicus (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah spomladi. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona (Continuous Plankton Recorder – CPR). Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Temora longicornis) jeseni

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Temora longicornis (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah jeseni. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona. Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Temora longicornis) poleti

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Temora longicornis (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah poleti. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona. Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Temora longicornis) pozimi

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Temora longicornis (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah pozimi. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona. Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Količina zooplanktona (Temora longicornis) spomladi

Na tem zemljevidu je prikazana količina ceponožca Temora longicornis (vrsta zooplanktona) v evropskih vodah spomladi. Podatki o količini so bili zbrani z napravo za neprekinjeno snemanje planktona. Ceponožec je vrsta zooplanktona, planktonski rakec, ki je daljni sorodnik kozic in rakov. Teh drobnih rakcev je v zooplanktonu običajno največ in so glavni organizmi, s katerimi se prehranjujejo majhne ribe.

Opazovane morske vrste po morskih regijah

Na tem zemljevidu je prikazano število vrst in opazovanj po morskih regijah na podlagi informacij, zbranih z evropskim oceanskim biogeografskim informacijskim sistemom (European Ocean Biogeographic Information System – EurOBIS). Evropsko vozlišče mednarodnega oceanskega biogeografskega informacijskega sistema (Ocean Biogeographic Information System – OBIS) objavlja podatke o razširjenosti morskih vrst, ki se zbirajo v evropskih morskih vodah ali pa jih zbirajo evropski raziskovalci zunaj evropskih morskih voda.

Opazovanja morskih ptic

Na tem zemljevidu so prikazana opazovanja morskih ptic, ki so na voljo v podatkovni zbirki evropskega oceanskega biogeografskega informacijskega sistema (European Ocean Biogeographic Information System – EurOBIS). Evropsko vozlišče mednarodnega oceanskega biogeografskega informacijskega sistema (Ocean Biogeographic Information System – OBIS) objavlja podatke o razširjenosti morskih vrst, ki se zbirajo v evropskih morskih vodah ali pa jih zbirajo evropski raziskovalci zunaj evropskih morskih voda.

© Evropska unija, 1995-2020 English български čeština dansk Deutsch ελληνικά español eesti suomi français Gaeilge hrvastski magyar Italiano lietuvių latviešu Malti Nederlands polski português română slovenčina slovenščina svenska

Evropski atlas morij

Proučujte in zbirajte podatke ter ustvarite svoj zemljevid morja.Bolje spoznajte morja in obale Evrope, njihovo okolje, povezane človekove dejavnosti in evropske politike.

Analiza vode

Amonijak v vodnih telesih jeseni leta 2010

Amonijak v vodnih telesih poleti leta 2010

Amonijak v vodnih telesih pozimi leta 2010

Amonijak v vodnih telesih spomladi leta 2010

Fosfat v vodnih telesih jeseni leta 2012-2017

Fosfat v vodnih telesih poleti leta 2012-2017

Fosfat v vodnih telesih pozimi leta 2012-2017

Fosfat v vodnih telesih spomladi leta 2012-2017

Koncentracija klorofila a (jeseni 2012-2017)

Koncentracija klorofila a (poleti 2012-2017)

Koncentracija klorofila a (pozimi 2012-2017)

Koncentracija klorofila a (spomladi 2012-2017)

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (jesen 2012–2017)

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (poletje 2012–2017)

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (pomlad 2012–2017)

Koncentracija raztopljenega anorganskega dušika v površinskih vodah (zima 2012–2017)

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih jeseni leta 2012-2017

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih poleti leta 2012-2017

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih pozimi leta 2012-2017

Koncentracija raztopljenega kisika v vodnih telesih spomladi leta 2012-2017

Silikat v vodnih telesih jeseni leta 2012-2017

Silikat v vodnih telesih poleti leta 2012-2017

Silikat v vodnih telesih pozimi leta 2012-2017

Silikat v vodnih telesih spomladi leta 2012-2017

Cevovodi in kabli

Telekomunikacijski kabli – Malta

Telekomunikacijski kabli – Nemčija

Telekomunikacijski kabli – trase kablov SIGCables

Trase morskih cevovodov

Energija

Amplituda plimovanja

Energija oceanov – lokacije projektov

Energija oceanov – preskusne lokacije

Lokacije polj vetrnih elektrarn

Lokacije polj vetrnih elektrarn (poligoni)

Obalne jedrske elektrarne

Objekti in naprave na morju (nafta in zemeljski plin)

Povprečna hitrost in smer vetra

Višina in smer valov

Evropa

Države

Državne meje

Geografska koordinatna mreža

Imena morij

Imena podmorskih reliefnih oblik

Obalna črta

Governance

Evropski dan pomorstva

Evropski dan pomorstva v moji državi (2019)

Evropski dan pomorstva v moji državi 2021

Evropski dan pomorstva v moji državi 2022

Evropski dan pomorstva v moji državi 2023

Evropski dan pomorstva v moji državi 2024

Konferenca obrobnih obmorskih regij

Konvencije o regionalnih morjih

Makroregionalne strategije in atlantska strategija

Morski objekti in naprave

Ukrepi misije – misija EU Obnova naših oceanov in voda

Habitati morskega dna

Deskriptorji habitatov – biološke cone

Habitati z maerlom

Koralni habitati

Napovedni zemljevid habitatov (okvirna direktiva o morski strategiji)

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat ameriške morske plošče

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat gorgonije Paragorgia arborea

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat grenlandske morske plošče

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat kljunatega okuna

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat korale Desmophyllum dianthus

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat korale Lophelia pertusa

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat korale Madrepora oculata

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat male gorgonije Acanella arbuscula

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat okroglonosega repaka

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat sinjeustega okuna

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat trske

Predvideni vpliv podnebnih sprememb na habitat velike gorgonije Acanthogorgia armata

Razširjenost vrsta morske trave Posidonia oceanica

Razvrstitev habitatov po EUNIS 2019

Proučujte in zbirajte podatke ter ustvarite svoj zemljevid morja.
Bolje spoznajte morja in obale Evrope, njihovo okolje, povezane človekove dejavnosti in evropske politike.