Vsak lahko kdaj v svojem življenju izkusi revščino. Kljub temu pa revščina nekatere skupine ogroža bolj, na primer družine z otroki – zlasti velike in enostarševske družine –, starejše, invalide in priseljence. Ženske so v vseh skupinah bolj ogrožene kot moški.
Revščina na ljudi vpliva večplastno, običajno pa jo spremlja tudi socialna izključenost. Ob znanih težavah, kot so slabe bivanjske razmere ali brezdomstvo, revne pogosto pestijo tudi:
EU za spopadanje s temi in sorodnimi težavami zagotavlja okvir, s pomočjo katerega države članice oblikujejo svoje prednostne naloge in strategije. Ta okvir upošteva večrazsežno naravo revščine, osredotoča pa se predvsem na:
Dejstva in številke o revščini v EU en
Ključni kazalniki po državah 
en
V EU je revnih približno 19 milijonov otrok. Otroci, ki odraščajo v revnih gospodinjstvih, bodo verjetneje ostali revni vse življenje, kar velja tudi za njihove potomce.
Otroci, ki živijo v revščini, se soočajo s številnimi medsebojno povezanimi težavami, kot so slabe stanovanjske razmere in zdravstveno varstvo, omejene možnosti izobraževanja ter pomanjkanje kakovostne hrane in oblačil.
V letu 2006 je Evropski svet odpravljanje revščine otrok uvrstil v ospredje politične agende EU. Zato so se vlade držav članic zavezale k razvoju strateških dolgoročnih pristopov za preprečevanje in odpravljanje revščine otrok; ti pa zajemajo širok nabor socialnih, kulturnih in gospodarskih politik.
Dostop do stanovanj je temeljna pravica – vsi bi morali imeti varen dom in streho nad glavo. Kljub temu tisoče Evropejcev nima svojega bivališča.
Ljudje lahko postanejo brezdomci iz več razlogov, npr. zaradi izgube zaposlitve ali bega pred nasiljem v družini. Poleg tega so številni, ki živijo na ulici, izpostavljeni tveganju, da zbolijo za duševnimi boleznimi ali postanejo zasvojeni z drogami ali alkoholom. Brezdomci spadajo med najbolj izključene in ranljive osebe v družbi.
Poleg brezdomstva lahko socialno izključenost povzročijo tudi slabe stanovanjske razmere ali prevelik delež stanovanjskih stroškov v gospodinjskem proračunu.
Prizadevanja za preprečevanje in odpravljanje brezdomstva ter stanovanjske izključenosti se osredotočajo na strategijo EU za socialno zaščito in socialno vključenost, katere cilj je uskladiti ukrepe držav članic in spodbuditi izmenjavo najboljše prakse.
Potekajo prizadevanja za oblikovanje skupnih opredelitev brezdomstva in pripravo kazalnikov. Z boljšim poznavanjem tega področja in njegovega ozadja bo mogoče razviti boljša orodja za odpravljanje brezdomstva in stanovanjske izključenosti. Ta orodja bodo EU in državam članicam pomagala pri oblikovanju učinkovitejših politik za pomoč brezdomcem.
Nekatere skupine prebivalcev so bolj izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti. To so družine z otroki, predvsem velike družine z otroki in enostarševske družine ter starejši, invalidi in priseljenci.
Te ranljive skupine pogosteje prizadene brezposelnost, pogosteje prekinejo izobraževanje, v primerjavi z drugimi sloji družbe pa je pri njih bolj verjetna tudi finančna izključenost.
EU želi bolje razumeti, zakaj te skupine tako pogosto prizadene revščina in kako bi jih najbolje vključili v družbo. Za jasno razumevanje tega problema so potrebni skupni cilji in kazalniki. Ukrepi, ki jih sprejme EU, so prav tako raznoliki kot problemi, s katerimi se te skupine soočajo.
Cilj je izboljšati položaj teh skupin:
Številni Evropejci, zlasti tisti, ki živijo v revščini, nimajo dostopa do finančnih storitev, kot so depozitni ali transakcijski računi. Težave imajo tudi pri varčevanju, posojilih, zavarovanjih in plačilnih storitvah.
Za državljane je dostop do finančnih storitev temeljnega pomena, saj jim omogoča gospodarsko in socialno vključenost v današnjo družbo. To je tudi pogoj za zaposlitev, gospodarsko rast, zmanjšanje revščine in socialno vključenost.
V nekaterih primerih tisti, ki živijo na pragu revščine, ne morejo odpreti bančnega računa, kar še povečuje finančno izključenost. EU pri reševanju teh vprašanj usklajuje politiko in druge dejavnosti med interesnimi skupinami in vladami držav članic.
Leta 2009 je Evropska komisija organizirala dve javni posvetovanji, s katerima je skušala vpeljati predpise za zagotovitev, da bo večina lahko odprla osnovni bančni račun:
Sprejeti ukrepi se osredotočajo na podporo svetovalnim službam, ki nudijo pomoč ob zadolženosti, ter na informacijske in izobraževalne programe.
Kakovostna zaposlitev je najpomembnejši dejavnik pri reševanju ljudi iz revščine in spodbujanju socialne vključenosti.
Največji problem je, da najranljivejše družbene skupine – samohranilci, priseljenci, starejši, mladi, nizkokvalificirani delavci in invalidi – običajno najteže najdejo zagotovljeno in trajno zaposlitev. Prav tako jih tudi najbolj prizadenejo gospodarske krize, kakršna trenutno vlada v Evropi.
EU ima na voljo vrsto orodij politike in financiranja za izboljšanje zaposljivosti socialno izključenih skupin. Mednje spada tudi evropska strategija zaposlovanja, ki se osredotoča na zagotavljanje številnejših in boljših delovnih mest za vse Evropejce. Poleg tega Evropski socialni sklad in drugi programi EU zagotavljajo sredstva za izobraževanje, usposabljanje in podporo na delovnem mestu, da bi predvsem ranljivim osebam pomagali najti in ohraniti zaposlitev.
EU s skupnimi prizadevanji za odpravljanje revščine in socialne izključenosti spodbuja države članice, da oblikujejo politike dejavne vključenosti. Namen dejavne vključenosti je zagotoviti delo čim večjemu številu ljudi in hkrati poskrbeti, da so tisti, ki se ne morejo vključiti na trg dela, deležni praktične podpore, tako da lahko dostojno živijo.
Dejavna vključenost se osredotoča na tri splošna načela:
EU bo spodbujala razvoj dejavne vključenosti z usklajevanjem ukrepov po Evropi in s podpiranjem držav članic, da se učijo druga od druge.
Domov