Archive:Statistika vzrokov smrti

Podatki pridobljeni maja 2017. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: december 2018. Angleška različica je novejša.

Ta članek zajema pregled najnovejše statistike vzrokov smrti v Evropski uniji (EU). S povezovanjem vseh smrti z glavnim vzrokom smrti je možno oceniti tveganja, povezana s smrtjo zaradi vrste specifičnih bolezni in drugih vzrokov; te podatke pa je mogoče nadalje analizirati glede na starost, spol, državo smrti/prebivališče pokojnega in regijo (raven NUTS 2) z uporabo standardiziranih stopenj umrljivosti.

Tabela 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2014
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, moški, EU-28, 2004–2014
(2009 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Slika 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, ženske, EU-28, 2004–2014
(2009 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Slika 3: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, EU-28, 2014
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 4: Umrli zaradi ishemičnih bolezni srca – standardizirana stopnja umrljivosti, 2014
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 5: Umrli zaradi samomora – standardizirana stopnja umrljivosti, 2014
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Tabela 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2014
(na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 6: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let, EU-28, 2004–2014
(2009 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Glavne statistične ugotovitve

Najnovejši ocenjeni podatki o vzrokih smrti v EU-28 so na voljo za referenčno obdobje 2014. Tabela 1 kaže, da so bile bolezni obtočil in rak (v angleščini) (maligne neoplazme) daleč najpogostejši vzroki smrti v EU.

Standardizirane stopnje umrljivosti zaradi raka, ishemičnih bolezni srca in prometnih nesreč so se med letoma 2004 in 2014 znižale

Med letoma 2004 in 2014 so se standardizirane stopnje umrljivosti zaradi raka v EU-28 znižale za 12,3 % pri moških in 6,9 % pri ženskah – glej sliki 1 in 2. Večje znižanje je bilo ugotovljeno pri smrtih zaradi ishemičnih bolezni srca, pri katerih so se stopnje umrljivosti znižale za 32,7 % pri moških in 36,8 % pri ženskah, medtem ko je bilo še večje znižanje ugotovljeno pri smrtih zaradi prometnih nesreč, pri katerih so se stopnje znižale za 45,7 % pri moških in 48,0 % pri ženskah. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka dojk se je pri ženskah znižala za 11,7 %, kar je večja sprememba kot pri raku na splošno. Nasprotno so se stopnje umrljivosti zaradi bolezni živčnega sistema povišale za 19,7 % pri moških in 26,9 % pri ženskah. Čeprav se je standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka (vključno z rakom sapnika in sapnic) povišala za moške in ženske, se je stopnja spremembe zelo razlikovala: pri moških se je stopnja povišala za 16,9 % (ob trendu upadanja od leta 2009), medtem ko se je pri ženskah povišala za več kot 75,6 %.

Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca v EU-28 je bila leta 2014 126 smrti na 100 000 prebivalcev

Bolezni obtočil vključujejo bolezni, povezane z visokim krvnim tlakom, holesterolom, sladkorno boleznijo in kajenjem; najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil so ishemične bolezni srca in cerebrovaskularne bolezni. Ishemične bolezni srca so bile leta 2014 vzrok za 126 smrti na 100 000 prebivalcev v EU-28. Države članice EU z najvišjimi standardiziranimi stopnjami umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca so bile Litva, Latvija, Madžarska in Slovaška – vse so leta 2014 evidentirale več kot 350 smrti na 100 000 prebivalcev. Na drugi strani lestvice so Francija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Belgija, Luksemburg, Danska in Italija, ki so imele najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca – leta 2014 so evidentirale manj kot 100 smrti na 100 000 prebivalcev; tako je bilo tudi v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici.

Madžarska je poročala o najvišji standardizirani stopnji umrljivosti zaradi pljučnega raka in kolorektalnega raka

Rak je bil leta 2014 glavni vzrok smrti – v povprečju 262 smrti na 100 000 prebivalcev po vsej EU-28. Najpogostejše oblike raka – vse s standardiziranimi stopnjami umrljivosti več kot 10 na 100 000 prebivalcev – so vključevale maligne neoplazme: traheje, bronhija in pljuč; debelega črevesa, rektosigmoidne zveze, rektuma, anusa in analnega kanala; dojk; trebušne slinavke; prostate; želodca ter jeter in žolčevodov.

Rak je najbolj prizadel Madžarsko, Hrvaško, Slovaško, Dansko in Slovenijo – leta 2014 je bilo evidentiranih 300 ali več smrti na 100 000 prebivalcev; v Estoniji in Latviji, kot tudi v Srbiji, so bile stopnje umrljivosti zelo blizu tej ravni. Na Madžarskem je bila leta 2014 evidentirana daleč najvišja standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka pljuč med državami članicami EU (90 smrti na 100 000 prebivalcev), sledile pa so Danska (72 smrti na 100 000 prebivalcev), Poljska (69 na 100 000 prebivalcev), Nizozemska (67 na 100 000 prebivalcev) in Hrvaška (65 na 100 000 prebivalcev); tudi Srbija je poročala o standardizirani stopnji 69 smrti na 100 000 prebivalcev. Najvišja standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kolorektalnega raka je bila prav tako ugotovljena na Madžarskem, in sicer 55 smrti na 100 000 prebivalcev, standardizirano stopnjo umrljivosti nad 50 smrti na 100 000 prebivalcev pa je evidentirala tudi Hrvaška.

Bolezni dihal so bile tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28

Za boleznimi obtočil in rakom so bile bolezni dihal tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28, in sicer povprečno 78 smrti na 100 000 prebivalcev v letu 2014. V tej skupini bolezni so bile najpogostejši vzrok smrti kronične bolezni spodnjih dihal, za njimi pa pljučnica. Bolezni dihal so pri večini umrlih zaradi teh bolezni, starih 65 let ali več, povezane s starostjo.

Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni dihal med državami članicami EU so bile evidentirane v Združenem kraljestvu (131 na 100 000 prebivalcev), na Irskem (126 na 100 000 prebivalcev), Portugalskem (117 na 100 000 prebivalcev), Danskem (116 na 100 000 prebivalcev) in v Grčiji (108 na 100 000 prebivalcev).

Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora na Cipru in v Grčiji

Zunanji vzroki smrti med drugim vključujejo smrti zaradi namerne samopoškodbe (samomora) in prometnih nesreč. Čeprav samomor ni najpogostejši vzrok smrti in so podatki za nekatere države članice EU verjetno pomanjkljivi, se pogosto šteje za pomemben pokazatelj vprašanj, ki jih mora obravnavati družba. Povprečno je bilo v EU-28 leta 2014 zaradi samomora 11 smrti na 100 000 prebivalcev. Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomorov v letu 2014 so bile evidentirane na Cipru in v Grčiji (pri obeh 5 na 100 000 prebivalcev), razmeroma nizke stopnje – manj kot 8 smrti na 100 000 prebivalcev – pa so tudi v Italiji in Združenem kraljestvu ter na Norveškem. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi samomorov v Litvi (32 smrti na 100 000 prebivalcev) je znašala skoraj trikrat toliko, kot je povprečje EU-28.

Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi prometnih nesreč na Malti in v Združenem kraljestvu

Čeprav se prometne nesreče dogajajo vsak dan, so bile leta 2014 smrti zaradi prometnih nesreč v EU-28 (standardizirana stopnja umrljivosti 5,8 na 100 000 prebivalcev) manj pogoste od smrti zaradi samomorov. Latvija, Romunija, Litva in Poljska so imele leta 2014 najvišje standardizirane stopnje umrljivosti (10,0 ali več smrti na 100 000 prebivalcev) zaradi prometnih nesreč, na drugi strani lestvice pa so Malta, Švedska in Združeno kraljestvo evidentirale manj kot 4,0 smrti zaradi prometnih nesreč na 100 000 prebivalcev.

Standardizirane stopnje umrljivosti so bile pri moških višje kot pri ženskah pri skoraj vseh najpogostejših vzrokih smrti

Standardizirane stopnje umrljivosti v EU-28 so bile leta 2014 pri moških višje kot pri ženskah pri vseh najpogostejših vzrokih smrti, razen pri raku dojk – glej Sliko 3. Standardizirane stopnje umrljivosti zaradi čezmernega uživanja alkohola, namerne samopoškodbe in odvisnosti od drog so pri moških znašale približno štirikrat toliko kot pri ženskah, medtem ko so stopnje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri moških znašale skoraj trikrat toliko kot pri ženskah.

Čeprav so bile stopnje umrljivosti zaradi raka na splošno višje pri moških kot pri ženskah, več oblik raka prevladuje pri samo enem od spolov, na primer rak dojke pri ženskah, medtem ko se nekatere druge oblike raka pojavljajo izključno pri enem od spolov, kot je rak maternice pri ženskah ali rak prostate pri moških. Rak dojke je bil leta 2014 vzrok za 32,6 smrti na 100 000 prebivalk v EU-28. Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti so bile evidentirane na Hrvaškem (44,5 na 100 000 prebivalk), Irskem (41,2 na 100 000 prebivalk) in Danskem (39,7 na 100 000 prebivalk). Na drugi strani lestvice je bilo manj kot 30,00 smrti zaradi raka dojke na 100 000 prebivalk v letu 2014 evidentiranih v Španiji, na Cipru, Finskem, Portugalskem, v Švedski, Litvi in Češki ter na Norveškem.

V Litvi, Latviji, na Madžarskem in Slovaškem je bila evidentirana najvišja incidenca ishemičnih bolezni srca med moškimi in ženskami

Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca tako pri moških kot pri ženskah so bile evidentirane v Litvi, Latviji, na Madžarskem in Slovaškem, medtem ko so bile najnižje incidence smrti zaradi ishemičnih bolezni srca tako pri moških kot pri ženskah evidentirane v Franciji in na Nizozemskem. Incidenca smrti zaradi ishemičnih bolezni srca je bila v vseh državah članicah EU višja pri moških – glej Sliko 4 – največje razlike med spoloma so bile evidentirane v treh baltskih državah članicah.

Podobno so bile standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora povsod višje pri moških kot pri ženskah – glej Sliko 5. Največja razlika med spoloma je bila leta 2014 v Litvi, kjer je bila stopnja pri moških 59,0 na 100 000 prebivalcev, pri ženskah pa 9,4 na 100 000 prebivalcev. Vendar je preprosto razmerje med stopnjami pri moških in ženskah pokazalo, da so na Poljskem, Slovaškem, Malti ter v Romuniji in Litvi stopnje pri moških za več kot šestkrat višje kot stopnje pri ženskah. To razmerje med spoloma je bilo najnižje na Švedskem in Nizozemskem, kjer so standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora pri moških 2,2-krat višje kot pri ženskah.

Analiza glede na starost

Pri mlajših od 65 let so se najpogostejši vzroki smrti glede na njihovo relativno pomembnost nekoliko razlikovali (glej Tabelo 2). Najpogostejši vzrok smrti v tej starostni skupini je bil rak (povprečna standardizirana stopnja 79 smrti na 100 000 prebivalcev v EU-28 leta 2014), sledile pa so bolezni obtočil (46 smrti na 100 000 prebivalcev). V nasprotju s podatki za celotno prebivalstvo bolezni dihal niso bile med tremi najpogostejšimi vzroki smrti pri ljudeh, mlajših od 65 let: standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal je bila na primer nižja od stopnje umrljivosti zaradi samomora.

Stopnja umrljivosti pri mlajših od 65 let se je med letoma 2004 in 2014 v EU-28 zmanjšala za vse glavne vzroke smrti, razen za pljučnega raka, kot je prikazano na Sliki 6. To je zlasti veljalo za prometne nesreče in ishemične bolezni srca, pri katerih je incidenca smrti v zadevnem obdobju padla za 48,4 % oziroma 34,0 %.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Statistika o vzrokih smrti zagotavlja informacije o vzorcih umrljivosti, s čimer se zagotavljajo informacije o spremembah pri glavnih vzrokih smrti v daljšem časovnem obdobju. Ta vir je podrobneje dokumentiran v tem osnovnem članku, ki zagotavlja informacije o obsegu podatkov, njihovi pravni podlagi, uporabljeni metodologiji ter povezanih pojmih in opredelitvah.

Eurostat je podatke o umrljivosti začel zbirati in razširjati leta 1994. Trenutno se podatki analizirajo glede na:

evropski ožji seznam (v angleščini) 86 vzrokov smrti na podlagi Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB), ki jo je pripravila in jo ureja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO);
spol;
starost;
geografsko regijo (raven NUTS 2).

Letni podatki so navedeni v absolutnih številkah kot bruto stopnje umrljivosti in kot standardizirane stopnje umrljivosti. Ker se večina vzrokov smrti znatno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti izboljšuje primerljivost med državami in v daljšem časovnem obdobju, saj se stopnje umrljivosti lahko izračunajo neodvisno od starostne strukture prebivalstva.

Aprila 2011 je bila sprejeta Uredba Komisije št. 328/2011 o statistiki vzrokov smrti, ki podrobno določa spremenljivke, analize (razčlenitve) in metapodatke, ki jih morajo predložiti države članice EU.

Za opombe o tem zbiranju podatkov po posameznih državah glej dokument z osnovnimi informacijami (v angleščini).

Podatkovni viri

Statistika o vzrokih smrti temelji na dveh stebrih: zdravstvenih informacijah na mrliških listih, ki se lahko uporabijo kot podlaga za ugotavljanje vzroka smrti, in kodiranju vzrokov smrti po sistemu WHO-ICD. Vse smrti so opredeljene glede na glavni vzrok oz. „bolezen ali poškodbo, ki je sprožila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katere je oseba umrla“ (opredelitev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (v angleščini)).

Veljavnost in zanesljivost statistike o vzrokih smrti je do neke mere odvisna od kakovosti podatkov, ki jih predložijo zdravniki, pristojni za določitev vzroka smrti. Do nepravilnosti lahko pride iz več razlogov, med drugim zaradi:

napak pri izdaji mrliškega lista;
težav v zvezi z medicinsko diagnozo;
določitve glavnega vzroka smrti;
kodiranja vzroka smrti.

Včasih je vzrok smrti lahko dvoumen: poleg bolezni, ki neposredno privede do smrti, je treba v zdravstvene podatke na mrliškem listu vključiti tudi vzročno verigo, povezano s trpljenjem umrlega. Lahko se navedejo druga bistvena zdravstvena stanja, ki niso bila povezana z boleznijo, ki je neposredno privedla do smrti, vendar so negativno vplivala na potek bolezni in s tem tudi privedla do smrti. Dejansko se včasih pojavljajo kritike, da se kodiranje samo ene bolezni kot vzroka smrti zdi vse bolj nerealno glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo in povezane spremembe pri obolevnosti. Za večino umrlih, starih 65 let in več, je določitev samo enega od številnih mogočih vzrokov smrti morda nekoliko zavajajoča. Zato so nekatere države članice EU začele razmišljati o kodiranju več vzrokov smrti. Eurostat podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za razvoj skupnega samodejnega sistema kodiranja IRIS (v angleščini) za izboljšanje in boljšo primerljivost podatkov o vzrokih smrti v Evropi.

Revidirana evropska standardna populacija

Število smrti zaradi določenega vzroka je mogoče izraziti glede na velikost prebivalstva. Pripravi se lahko standardizirana (namesto bruto) stopnja umrljivosti, ki je neodvisna od starostne in spolne strukture prebivalstva: to se naredi, ker se večina vzrokov smrti bistveno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti pa izboljšuje primerljivost stopenj v daljšem časovnem obdobju in med državami.

Evropska standardna populacija, uporabljena za standardizacijo bruto stopenj, je bila iz leta 1976, zato jo je bilo treba prilagoditi spremembam v starostni strukturi prebivalstva EU, ki so se zgodile od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Revidirana evropska standardna populacija (ESP) (v angleščini) je bila sprejeta v dogovoru z državami članicami EU ter vključuje države članice EU-27 in države Efte na podlagi projekcij prebivalstva, ki so bile leta 2010 izvedene za obdobje 2011–2030; uporablja se od poletja 2013.

Ozadje

Statistika vzrokov smrti, ki je ena najstarejših razpoložljivih zdravstvenih statistik, zagotavlja informacije o spremembah v daljšem časovnem obdobju in razlikah v vzrokih smrti med državami članicami EU. Ima ključno vlogo v splošnem informacijskem sistemu v zvezi z zdravjem v EU. Uporabi se lahko za ugotovitev, s katerimi preventivnimi in zdravstvenimi kurativnimi ukrepi ter katerimi naložbami v raziskave se lahko podaljša pričakovana življenjska doba prebivalstva.

Ker statistika obolevnosti v Evropi ni dovolj izčrpna, se podatki o vzrokih smrti pogosto uporabljajo kot orodje za ocenjevanje zdravstvenih sistemov v EU, pa tudi za oblikovanje z dokazi podprte zdravstvene politike.

EU spodbuja celovit pristop k obravnavanju hudih in kroničnih bolezni z medsektorskim povezovanjem pri pripravi ukrepov v zvezi z dejavniki tveganja ter prizadevanji za okrepitev zdravstvenih sistemov za izboljšanje preprečevanje in obvladovanja bolezni, in sicer z naslednjimi dejavnostmi:

pripravo čim bolj zanesljivih in primerljivih nacionalnih statističnih podatkov, ki bodo trdna podlaga za pripravo učinkovitejših politik;
podporo kampanjam ozaveščanja prebivalstva in preprečevanja bolezni, ki so ciljno usmerjene na skupine in posameznike z visokim tveganjem;
sistematičnim povezovanjem politike in ukrepov za zmanjšanje zdravstvene neenakosti;
vzpostavitvijo partnerstev za posebne bolezni, na primer za raka.