Statistics Explained

Archive:Statistika državnih financ

Revision as of 11:43, 7 May 2015 by Johanaa (talk | contribs)
Podatki z dne 21. oktobra 2014. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: konec julija 2015. Angleška različica je novejša.
Slika 1: Javni saldo, 2012 in 2013 (¹)
(neto izposojanje ali posojanje konsolidiranega sektorja država, % BDP) – Vir: Eurostat (tec00127)
Tabela 1: Javni saldo in javni dolg, 2010–2013 (¹)
(% BDP) – Vir: Eurostat (tec00127) in (tsdde410)
Slika 2: Javni dolg, 2012 in 2013 (¹)
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP) – Vir: Eurostat (tsdde410)
Slika 3: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2010–2013 (¹)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 4: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2010–2013 (¹)
(v milijardah EUR) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 5: Prihodki in izdatki sektorja država, 2013 (¹)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2013 (¹)
(% skupnih prihodkov) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 7: Glavni sestavni deli prihodkov sektorja država, 2013 (¹)
(% skupnih prihodkov) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 8: Sestava skupnih izdatkov, 2013 (¹)
(% skupnih izdatkov) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 9: Glavni sestavni deli izdatkov sektorja država, 2013 (¹)
(% skupnih odhodkov) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 10: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov EU-28, 2010–2013 (¹)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2013 (¹)
(% BDP) – Vir: Eurostat (gov_10a_main)

Ta članek obravnava razvoj ključnih kazalnikov državnih financ v Evropski uniji (EU) in euroobmočju (18). Zlasti se ukvarja z javnofinančnimi (državnimi) primanjkljaji, bruto javnim dolgom, prihodki in izdatki sektorja država ter davki in socialnimi prispevki, ki so glavni viri prihodkov sektorja država.

Ti statistični podatki so ključni kazalniki za oceno stanja gospodarstva držav članic, ki so se pod pogoji Pakta za stabilnost in rast EU zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranile pod določenimi mejami, pri čemer javnofinančni primanjkljaj države članice ne sme preseči –3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme preseči 60 % BDP. Če se država članica ne drži teh omejitev, se začne tako imenovani postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedene meje primanjkljaja in dolga so tudi merila za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) in s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja sprememba integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (spremenjenih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti državnih financ.

Glavne statistične ugotovitve

Leta 2013 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-28 in euroobmočju v primerjavi z letom 2012 zmanjšal, javni dolg pa povečal (tako glede na BDP kot v absolutnem smislu).

Javnofinančni primanjkljaj

V EU-28 se je razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in BDP zmanjšalo z –4,2 % leta 2012 na –3,2 % leta 2013, v euroobmočju pa z –3,6 % na –2,9 %. Luksemburg in Nemčija sta leta 2013 zajela majhen javnofinančni presežek. V 16 državah članicah EU, in sicer v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Danskem, v Estoniji, Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Nizozemskem, v Avstriji, Romuniji, na Slovaškem, Finskem in Švedskem, primanjkljaj leta 2013 ni bil višji od –3 % BDP (glej Sliko 1).

Deleži primanjkljaja so bili leta 2013 večji od –3 % BDP v 10 državah članicah EU, pri čemer so največji javnofinančni primanjkljaj (kot odstotek BDP) zajele Slovenija (–14,6 %), Grčija (–12,2 %) in Španija (–6,8 %). Vseh 10 držav članic z deleži primanjkljajev, večjimi od –3 % BDP, je o primanjkljaju, večjem od –3 %, poročalo tudi za vsako od prejšnjih treh let, tj. za celotno obdobje poročanja, ki je prikazano v Tabeli 1.

Leta 2013 se je javnofinančni primanjkljaj (v razmerju do BDP) v primerjavi z letom 2012 zmanjšal v 17 državah članicah. Ena država članica, in sicer Nemčija, je zajela enak presežek v letih 2013 in 2012, presežek, zajet v Luksemburgu, pa se je leta 2013 nekoliko povečal. Preostalih devet držav članic EU je leta 2013 zajelo večji primanjkljaj kot leta 2012.

Javni dolg

V EU-28 se je razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo s 83,5 % konec leta 2012 na 85,4 % konec leta 2013, v euroobmočju pa z 89 % na 90,9 %. Leta 2013 je 16 držav članic EU poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP. Konec leta 2013 so najnižje razmerje med javnim dolgom in BDP zajeli v Estoniji (10,1 %), Bolgariji (18,3 %) in Luksemburgu (23,6 %) – glej Sliko 2.

Leta 2013 se je v primerjavi z letom 2012 razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo v 22 državah članicah EU, medtem ko se je ta delež zmanjšal v šestih državah članicah, in sicer na Danskem, v Nemčiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem in v Avstriji. Najbolj se je delež dolga v obdobju 2012–2013 povečal na Cipru (22,7 odstotne točke), v Grčiji (18 odstotnih točk), Sloveniji (17 odstotnih točk) in na Hrvaškem (11,3 odstotne točke).

Prihodki in izdatki sektorja država

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot odstotek skupnih prihodkov in izdatkov sektorja država od BDP. V EU-28 so skupni prihodki sektorja država leta 2013 znašali 45,3 % BDP (44,6 % BDP leta 2012), izdatki pa 48,5 % BDP (48,9 % leta 2012). V 18 državah euroobmočja so skupni izdatki sektorja država leta 2013 znašali 49,4 % BDP, skupni prihodki pa 46,5 % BDP – glej Sliko 3.

V absolutnem smislu so skupni izdatki sektorja država v obdobju 2010–2013 tako v EU kot v euroobmočju počasi rasli (glej Sliko 4). Prihodki so v celotnem obdobju 2010–2013 rasli enakomerneje. Dejansko so se skupni izdatki sektorja država v EU-28 v obravnavanem obdobju na splošno povečali za 184 milijard EUR (= 184 000 milijonov EUR), vendar so se skupni prihodki sektorja država v EU-28 povečali za 565 milijard EUR.

Raven izdatkov in prihodkov sektorja država se med državami članicami EU precej razlikuje (glej Sliko 5). Leta 2013 so bile države z najvišjim deležem kombiniranih izdatkov in prihodkov sektorja država od BDP (več kot 100 %) Finska, Danska, Francija, Grčija, Belgija, Švedska, Slovenija in Avstrija. V primeru Grčije in Slovenije je bila izrazito visoka raven izdatkov sektorja država večinoma posledica posredovanja v podporo finančnim ustanovam. Osem držav članic je poročalo o razmeroma nizkem kombiniranem razmerju (manj kot 80 % BDP), in sicer Romunija, Litva, Latvija, Irska, Bolgarija, Estonija, Ciper in Slovaška.

V EU-28 so glavni sestavni deli skupnih prihodkov sektorja država davki in neto socialni prispevki (glej Sliko 6). Leta 2013 so davki predstavljali 58,4 % skupnih prihodkov v EU-28 in 55,4 % v euroobmočju, neto socialni prispevki pa 29,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in 33,2 % v euroobmočju. Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se je med državami članicami EU močno razlikovala. Tako so na primer leta 2013 na Slovaškem, Nizozemskem, Češkem, v Litvi in Sloveniji davki predstavljali manj kot 50 % prihodka sektorja država, na Danskem oziroma Švedskem pa 85,3 % oziroma 76,9 % skupnega prihodka sektorja država (glej Sliko 7).

Največji delež izdatkov sektorja država v EU-28 je leta 2013 predstavljala prerazdelitev dohodka v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej Sliko 8 in Sliko 9). Socialni transferji (socialni prejemki in socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja) so predstavljali 43,3 % skupnih izdatkov v EU-28 in 46,5 % v euroobmočju. Sredstva za zaposlene so predstavljala 21,4 % izdatkov sektorja država v EU-28 in 21 % v euroobmočju. Odhodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, je predstavljal 5,6 % izdatkov sektorja država v EU-28 in 5,7 % v euroobmočju.

Glavne vrste prihodkov sektorja država so tekoči davki na dohodek, premoženje itd., davki na proizvodnjo in uvoz ter neto socialni prispevki, davki na kapital pa so leta 2013 v EU-28 predstavljali le 0,3 % BDP. Leta 2013 so v EU-28 davki na proizvodnjo in uvoz znašali 13,3 % BDP, tekoči davki na dohodek, premoženje itd. 12,8 % BDP, neto socialni prispevki pa 13,5 % BDP. V obdobju 2010–2013 so se relativni deleži teh treh davčnih kategorij od BDP povečali, pri čemer je bilo povečanje tekočih davkov na dohodek, premoženje itd. najizrazitejše (glej Sliko 10).

Struktura davčnih prihodkov se je v državah članicah EU leta 2013 zelo razlikovala (glej Sliko 11). Pričakovano so bile države članice z razmeroma visokimi ravnmi izdatkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (v razmerju do BDP). Leta 2013 je imela na primer največji prihodek iz glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov Danska, in sicer 48,6 %, sledili pa sta ji Francija (47,1 %) in Belgija (46,2 %). Delež takih prihodkov od BDP je bil manjši od 30 % v treh državah članicah EU, in sicer v Litvi, Romuniji in Bolgariji.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem določa, da morajo države članice EU Evropski komisiji sporočiti svojo statistiko javnofinančnega primanjkljaja in dolga najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra vsako leto. Poleg tega Eurostat v okviru ESA transmission programme (v angleščini) zbira več podrobnih podatkov o državnih financah in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) oziroma podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja.

Podatki iz tega članka ustrezajo glavnim postavkam prihodkov in izdatkov sektorja država, ki se pripravijo na ravni nacionalnih računov (ESA 2010). Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi izdatki, vključno s kapitalskimi izdatki (zlasti bruto investicije v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju/neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavek 2.111). Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje, in sicer na centralno državo, regionalno državo (če je to primerno), lokalno državo in sklade socialne varnosti (če je to primerno).

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje/neto posojanje sektorja država, ki se sporoči za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni konsolidiran bruto državni dolg ob koncu leta, izmerjen po nominalni vrednosti.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 2010 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., neto socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke izdatkov vključujejo sredstva za (javne) uslužbence, izdatke za socialne prejemke (socialni prejemki in socialni transferji v naravi za tržno proizvodnjo, ki jo kupijo sektor država in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG)), obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni izdatki sektorja država so v ESR 2010 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi, socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja, drugi tekoči transferji, prilagoditve za spremembo pokojninskih pravic, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država v okviru ESR 2010, morajo biti konsolidirani za določene transakcije nacionalnih računov, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. dohodek od lastnine, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji, odpravijo ali ukinejo. Za te transakcije bi bilo treba podatke o podsektorjih uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke, ki zajemajo dohodek od lastnine, druge tekoče transferje in kapitalske transferje, ki so konsolidirane. Za te postavke ter posledično za skupne prihodke in skupne izdatke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v denarju ali naravi) pobirajo centralne, regionalne in lokalne uprave ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

  • davki na dohodek, premoženje itd., vključno z vsemi obveznimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
  • davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
  • neto socialni prispevki, vključno z vsemi dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev in gospodinjstev, pripisani socialni prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno, ter dve dodatni pripisani postavki (dodatni socialni prejemki gospodinjstev in zaračunane storitve shem socialnega zavarovanja).

Ozadje

Zaradi finančne in gospodarske krize se številne evropske vlade soočajo z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejemajo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati poskušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev na škodo drugih držav članic EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati –3 % BDP, delež javnega dolga v razmerju do BDP pa ne sme preseči (ali se mora nagibati k) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Vsako leto države članice EU Evropski komisiji predložijo podrobne informacije o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno visok. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Government finance statistics (EDP and ESA95) (t_gov_gfs10)
Government finance statistics - historical ESA95 data (t_gov_h)

Podatkovna zbirka

Government finance statistics (EDP and ESA95) (gov_gfs10)
Government finance statistics - historical ESA95 data (gov_h)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave