Archive:Statistika odpadkov

Podatki pridobljeni junija 2019.

Predvidena posodobitev članka: marec 2021.

This Statistics Explained article has been archived on 8 December 2020.

Highlights

Leta 2016 je v EU nastalo 5,0 tone odpadkov na prebivalca.

Leta 2016 je bilo v EU 45,7 % odpadkov odloženih na odlagališča, 37,8 % odpadkov pa je bilo recikliranih.

Nastajanje odpadkov, leto 2016

V tem članku je pregled nastajanja odpadkov in njihove obdelave v Evropski uniji (EU) ter več državah nečlanicah. Članek temelji izključno na podatkih, zbranih v skladu z Uredbo (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki odpadkov.

Odpadek, ki je v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES opredeljen kot „vsak[a] snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči“, potencialno pomeni ogromno izgubo virov v obliki materiala in energije. Poleg tega imata lahko ravnanje z odpadki in njihovo odstranjevanje resne okoljske posledice. Odlagališča na primer zavzemajo prostor za zemljišča in lahko onesnažujejo zrak, vodo in tla, sežiganje pa lahko povzroči emisije onesnaževal v zrak.

Cilj politik EU na področju ravnanja z odpadki je zato zmanjšati vplive odpadkov na okolje in zdravje ter izboljšati učinkovito rabo virov v EU. Dolgoročni cilj teh politik je zmanjšati količino nastalih odpadkov, pri neizogibnih odpadkih pa spodbujati, da se uporabljajo kot vir, ter tako doseči višje ravni recikliranja in varnega odlaganja odpadkov.

Full article

Količina vseh nastalih odpadkov

Leta 2016 je v EU-28 v vseh gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih nastalo 2 538 milijonov ton odpadkov.

Kot je mogoče pričakovati, je skupna količina nastalih odpadkov delno povezana z velikostjo prebivalstva in ekonomsko velikostjo države. Iz Tabele 1 je razvidno, da so najmanjše države članice EU običajno poročale o najnižji stopnji nastalih odpadkov, največje pa o najvišji. Kljub temu so bile v Bolgariji in Romuniji količine nastalih odpadkov razmeroma velike, v Italiji pa razmeroma majhne.

Tabela 1: Nastajanje odpadkov v gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih, 2016
(v %)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Na Sliki 1 je prikazan delež, ki so ga leta 2016 različne gospodarske dejavnosti in gospodinjstva prispevali k skupni količini nastalih odpadkov. V EU-28 je gradbeništvo leta 2016 prispevalo 36,4 % skupne količine, sledili pa so mu rudarjenje in pridobivanje kamnin (25,3 %), proizvodnja (10,3 %), storitve na področju vode in odpadkov (10,0 %) ter gospodinjstva (8,5 %). Preostalih 9,5 % odpadkov je nastalo pri drugih gospodarskih dejavnostih, zlasti na področju storitev (4,6 %) in energetike (3,1 %).

Slika 1: Nastajanje odpadkov v gospodarskih dejavnostih in gospodinjstvih, EU-28, 2016
(v %)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Na Sliki 2 je prikazana analiza količine nastalih odpadkov v standardizirani obliki glede na velikost prebivalstva. Jasno je mogoče videti visoko stopnjo skupne količine nastalih odpadkov v nekaterih manjših državah članicah EU in posebno visoko vrednost, evidentirano za Finsko, kjer je bilo leta 2016 povprečno 22,4 tone nastalih odpadkov na prebivalca, kar je več kot štirikrat več od 5,0 tone na prebivalca, kolikor je povprečje v EU-28. Več držav članic s posebno visoko stopnjo nastalih odpadkov na prebivalca je poročalo o zelo velikih deležih odpadkov, ki so nastali pri rudarjenju in pridobivanju kamnin, drugod pa so velike deleže predstavljale dejavnosti gradnje in rušenja.

Veliko odpadkov, nastalih pri rudarjenju in pridobivanju kamnin ter dejavnostih gradnje in rušenja, je uvrščenih med večje mineralne odpadke: analiza, ki je predstavljena na Sliki 2, razlikuje med večjimi mineralnimi odpadki in vsemi drugimi odpadki. Leta 2016 so večji mineralni odpadki predstavljali skoraj dve tretjini (64 % ali 3,2 tone na prebivalca) skupne količine nastalih odpadkov v EU-28. Relativni delež večjih mineralnih odpadkov v skupni količini nastalih odpadkov se je med državami članicami EU precej razlikoval, kar bi vsaj v neki meri lahko bila posledica različnih gospodarskih struktur. Na splošno so imele večje deleže mineralnih odpadkov tiste države članice EU, za katere je značilno razmeroma obsežno rudarjenje in pridobivanje kamnin, kot so Bolgarija, Švedska, Romunija in Finska, in/ali dejavnosti gradnje in rušenja, kot je Luksemburg. V teh državah članicah so večji mineralni odpadki predstavljali 85 % ali več vseh nastalih odpadkov, kar velja tudi za Lihtenštajn (91 %).

Slika 2: Nastajanje odpadkov, 2016
(v kg na prebivalca)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Količina nastalih odpadkov brez večjih mineralnih odpadkov

V EU-28 je leta 2016 nastalo 905 milijonov ton odpadkov, če odštejemo večje mineralne odpadke, kar ustreza 36 % skupne količine nastalih odpadkov (Tabela 2). Izraženo v razmerju do velikosti prebivalstva je v povprečju v EU-28 leta 2016 nastalo 1,8 tone odpadkov nemineralnega izvora na prebivalca (Slika 3).

V državah članicah EU je količina nastalih odpadkov, če ne upoštevamo večjih mineralnih odpadkov, leta 2016 znašala od povprečno 9,0 tone na prebivalca v Estoniji do 0,8 tone na prebivalca na Cipru in na Hrvaškem. Velika količina nastalih odpadkov v Estoniji je povezana s proizvodnjo energije iz naftnega skrilavca.

Slika 3: Nastajanje odpadkov, razen večjih mineralnih odpadkov, 2006 in 2016
(v kg na prebivalca)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

V Tabeli 2 je prikazan razvoj nastajanja odpadkov nemineralnega izvora v EU-28 v gospodarskih dejavnostih. Leta 2016 je največ odpadkov nastalo pri storitvah na področju odpadkov in vode, v gospodinjstvih in pri proizvodnih dejavnostih (228 milijonov ton, 209 milijonov ton oziroma 191 milijonov ton). Vzorec razvoja odpadkov iz teh virov se je razlikoval: med letoma 2004 in 2016 se je količina nastalih odpadkov (brez večjih mineralnih odpadkov) pri storitvah na področju odpadkov in vode povečala za 105,7 %, v gospodinjstvih se ni veliko spremenila (+1,8 %), v proizvodnih dejavnostih pa se je precej zmanjšala, in sicer za 29,6 %.

Tabela 2: Nastajanje odpadkov, razen večjih mineralnih odpadkov, EU-28, 2004–2016
(v milijonih ton)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Količina nastalih nevarnih odpadkov

Nevarni odpadki lahko pomenijo večje tveganje za zdravje ljudi in okolje, če se z njimi ne ravna ustrezno in se ne odstranijo varno. 100,7 milijona ton odpadkov (4,0 % vseh odpadkov), ki so leta 2016 nastali v EU-28, je bilo uvrščenih med nevarne odpadke.

V primerjavi z letom 2010 se je leta 2016 količina nastalih nevarnih odpadkov v EU-28 povečala za 4,9 %. Izraženo v tonah se je količina nevarnih odpadkov s 96,0 milijona ton zmanjšala na 100,7 milijona ton. Leta 2016 je bil delež nevarnih odpadkov v skupni količini nastalih odpadkov pod 10,0 % v vseh državah članicah EU razen v Estoniji in Bolgariji, kjer je znašal 39,9 % oziroma 11,1 % skupne količine (glej Sliko 4). Razlog za zelo velik delež v Estoniji je predvsem proizvodnja energije iz naftnega skrilavca. Med državami nečlanicami, prikazanimi na Sliki 4, je imela največji delež nevarnih odpadkov v skupni količini nastalih odpadkov Srbija (35,2 %), in sicer zaradi intenzivnega rudarjenja in pridobivanja kamnin. Sledili sta ji Črna gora (19,4 %) in Norveška (14,6 %).

Slika 4: Nastali nevarni odpadki, 2010 in 2016
(v % vseh odpadkov)
Vir: Eurostat (env_wasgen)

Obdelava odpadkov

Leta 2016 je bilo v EU-28 obdelanih približno 2 312 milijonov ton odpadkov; to ne vključuje izvoženih odpadkov, vključuje pa obdelavo odpadkov, ki so bili uvoženi v EU, zato sporočene količine niso neposredno primerljive s količinami nastalih odpadkov.

Slika 5 prikazuje razvoj obdelave odpadkov v EU-28 na skupni ravni in za vsako od obeh glavnih kategorij obdelave (predelava in odlaganje) v obdobju od 2004 do 2016. Količina predelanih odpadkov, tj. recikliranih ali uporabljenih za zasipanje (uporaba odpadkov na območjih izkopavanj zaradi rekultivacije ali varnosti ali v inženirske namene pri urejanju krajine) ali sežganih z energijsko predelavo, se je povečala za 28,2 % z 960 milijonov ton v letu 2004 na 1 231 milijonov ton v letu 2016. Zato se je delež tako predelanih odpadkov v skupni količini obdelanih odpadkov povečal s 45,4 % v letu 2004 na 53,2 % v letu 2016. Količina odloženih odpadkov se je s 1 154 milijonov ton leta 2004 zmanjšala na 1 081 milijonov ton leta 2016, kar pomeni, da se je količina zmanjšala za 6,3 %. Delež odloženih odpadkov v skupni količini obdelanih odpadkov se je s 54,6 % leta 2004 zmanjšal na 46,8 % leta 2016.

Slika 5: Obdelava odpadkov, EU-28, 2004–2016
(Indeks 2004 = 100)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo v EU-28 leta 2016 nekoliko več kot polovica (53,2 %) odpadkov predelanih: recikliranih (37,8 % vseh predelanih odpadkov), uporabljenih za zasipanje (9,9 %) ali energijsko predelanih (5,6 %). Preostalih 46,8 % je bilo odloženih na odlagališča (38,8 %), sežganih brez energijske predelave (1,0 %) ali odloženih na kak drug način (7,0 %). Države članice EU se glede uporabe teh različnih metod obdelave zelo razlikujejo. Nekatere države članice so na primer imele zelo visoke stopnje recikliranja (Italija in Belgija), v drugih pa je prevladovalo odlaganje na odlagališča (v Grčiji, Bolgariji, Romuniji, na Finskem in Švedskem) (glej Tabelo 3).

Tabela 3: Obdelava odpadkov, 2016
(v % skupne količine)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Obdelava nevarnih odpadkov

Skupaj je bilo leta 2016 v EU-28 obdelanih 76,8 milijona ton nevarnih odpadkov, pri čemer jih je bila več kot polovica obdelana v le treh državah članicah EU, in sicer v Nemčiji (28,0 %), Bolgariji (17,2 %) in Estoniji (12,5 %) (Slika 6).

Slika 6: Obdelava nevarnih odpadkov, 2016
(v tisoč tonah)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Leta 2016 je bilo 33,9 % nevarnih odpadkov, obdelanih v EU-28, odloženih na odlagališča, to pomeni odloženih v ali na tla oziroma odloženih z obdelavo zemlje in izpustom v vode, kar je enakovredno 51 kg na prebivalca (Slika 7). 5,9 % vseh nevarnih odpadkov je bilo sežganih brez energijske predelave (9 kg na prebivalca). Z energijsko predelavo je bilo predelanih dodatnih 7,7 % odpadkov (12 kg na prebivalca). Leta 2016 je bila v EU-28 predelana več kot tretjina (35,4 %) nevarnih odpadkov (reciklirana ali uporabljena za zasipanje), kar je enakovredno 53 kg na prebivalca.

Slika 7: Obdelava nevarnih odpadkov, 2016
(v kg na prebivalca)
Vir: Eurostat (env_wastrt)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Waste statistics: tables and figures (v angleščini)

Podatkovni viri

Za nadzor izvajanja politike ravnanja z odpadki, zlasti skladnosti z načeli predelave in varnega odstranjevanja odpadkov, so potrebni zanesljivi statistični podatki podjetij in zasebnih gospodinjstev o nastajanju odpadkov ter ravnanju z njimi. Leta 2002 je bila sprejeta Uredba (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov, ki je oblikovala okvir za usklajeno statistiko Skupnosti na tem področju.

V skladu z Uredbo morajo države članice od referenčnega leta 2004 vsaki dve leti predložiti podatke o nastajanju, predelavi in odstranjevanju odpadkov. Podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov so zdaj na voljo za soda referenčna leta od leta 2004 do leta 2016.

Ozadje

Cilj politik EU na področju ravnanja z odpadki je zmanjšati vplive odpadkov na okolje in zdravje ter izboljšati učinkovito rabo virov v Evropi. Dolgoročni cilj je, da Evropa postane družba recikliranja, ki preprečuje nastajanje odpadkov in neizogibne odpadke uporabi kot vire, kadar koli je mogoče. Namen je doseči veliko višje stopnje recikliranja in čim bolj zmanjšati izkoriščanje dodatnih naravnih virov. Ustrezno ravnanje z odpadki je ključni element zagotavljanja učinkovite rabe virov in trajnostne rasti evropskih gospodarstev. Za več informacij glej strategijo Evropa 2020 (v angleščini).

V skladu s tem revidirana okvirna direktiva o odpadkih iz leta 2008 določa petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer je najboljša možnost preprečevanje, sledijo pa mu ponovna uporaba, recikliranje in druge oblike predelave, medtem ko naj bi bilo odlaganje odpadkov na npr. odlagališča zadnja rešitev. Glede na to hierarhijo sedmi okoljski akcijski program (v angleščini) določa naslednje prednostne cilje politike ravnanja z odpadki v EU:

zmanjšanje količine nastalih odpadkov,
povečanje obsega recikliranja in ponovne uporabe,
sežiganje le tistih materialov, ki jih ni mogoče reciklirati,
postopna omejitev odlaganja odpadkov na le tiste, ki jih ni mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti,
zagotovitev celotnega izvajanja ciljev politike ravnanja z odpadki v vseh državah članicah EU.