Sporocilo Strategija Evropske unije za Podonavje

Podonavje doživlja dramatične spremembe. Najnovejši sta bili širitvi EU v letih 2004 in 2007. Večina tega najbolj mednarodnega povodja na svetu je zdaj del Evropske unije (EU). Porajajo se nove priložnosti za obravnavo njegovih izzivov in možnosti, zlasti da bi se krepila prizadevanja za krepitev naporov za trajnostno premagovanje gospodarske krize. Lahko se izboljšajo socialno-ekonomski razvoj, konkurenčnost, ravnanje z okoljem in rast zgospodarnim izkoriščanjem virov ter modernizirajo varnostni in transportni koridorji. Donava lahko odpre EU njenim bližnjim sosedom, regiji Črnega morja, južnemu Kavkazu in srednji Aziji. Strategija EU za Podonavje lahko prispeva k ciljem EU, saj lahko podpre glavne pobude politik EU, zlasti strategijo Evropa 2020.Podonavje je funkcionalno območje, ki ga določa njegovo povodje. Posebna vprašanja obravnavajo organi za sodelovanje, kot sta Donavska komisija in Mednarodna komisija za varstvo reke Donave. Strategija ta pristop razširja, da bi se prednostne naloge obravnavale celostno. Z geografskega vidika predvsem, vendar ne izključno, zadeva: Nemčijo (Baden-Württemberg in Bavarsko), Avstrijo, Slovaško, Češko, Madžarsko, Slovenijo, Romunijo inBolgarijo v EU ter Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Moldavijo in Ukrajino (regije ob Donavi) zunaj nje. Strategija ostaja odprta za druge partnerje v Podonavju. Ker se Donava izliva v Črno morje, mora biti strategija usklajena s perspektivami Črnega morja. Ker ima več kot 100 milijonov prebivalcev in obsega petino površine EU, je to območje izjemnega pomena za Evropo.