Statistics Explained

Archive:Statistični podatki o cenah zemeljskega plina


Podatki pridobljeni maja 2020.

Predvidena posodobitev članka: avgusta 2021.


This Statistics Explained article has been archived on 11 December 2020.

Highlights


V EU so bile cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v drugi polovici leta 2019 najvišje na Švedskem (0,12 EUR na kWh), najnižje pa v Romuniji (0,03 EUR na kWh).

V EU so bile cene zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce v drugi polovici leta 2019 najvišje na Finskem (0,06 EUR na kWh), najnižje pa v Belgiji (0,02 EUR na kWh).

[[File:Natural_gas_price_statistics interactive_FP2020-SL.XLSX]]

Cene zemeljskega plina (z davki) za gospodinjske odjemalce, druga polovica leta 2019

V tem članku je poudarjen razvoj cen zemeljskega plina za gospodinjske in negospodinjske odjemalce v Evropski uniji (EU); vključeni so tudi podatki o cenah v Združenem kraljestvu; Srbiji, Turčiji; Bosni in Hercegovini; Moldaviji in Gruziji.

Cena energije v EU je odvisna od številnih različnih pogojev ponudbe in povpraševanja, vključno z geopolitičnimi razmerami, nacionalno mešanico energijskih virov, diverzifikacijo virov uvoza, stroški omrežja, stroški varstva okolja, neugodnimi vremenskimi razmerami ali ravnmi trošarin in obdavčitve. Opozoriti je treba, da cene, navedene v tem članku, vključujejo davke, dajatve in DDV za gospodinjske odjemalce, ne vključujejo pa vračljivih davkov, dajatev in DDV za negospodinjske odjemalce.


Full article


Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce

Cene zemeljskega plina so najvišje na Švedskem, v Španiji in na Nizozemskem

<newarticle>Kar zadeva gospodinjske odjemalce (v tem članku opredeljeni kot srednje veliki odjemalci z letno porabo med 20 gigajouli (GJ) in 200 GJ), so bile cene zemeljskega plina v drugi polovici leta 2019 med državami članicami EU najvišje na Švedskem, v Španiji in na Nizozemskem (glej Sliko 1), najnižje pa v Romuniji, na Madžarskem in v Latviji.<newarticle> Cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce na Švedskem (0,1167 EUR na kWh) je bila več kot triinpolkrat višja od cene, zaračunane v Romuniji (0,0332 EUR na kWh).

Slika 1: Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, druga polovica leta 2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_202)

Povprečna cena v EU-27 – tehtano povprečje glede na najnovejše podatke (2018) o porabi zemeljskega plina med gospodinjskimi odjemalci – je bila 0,0720 EUR na kWh.

Na Sliki 2 je prikazan razvoj cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v EU-27 od prve polovice leta 2008. Na splošno so te cene višje v drugem semestru posameznega leta. To je posledica sezonskega vpliva. Na splošno so se skupne cene zemeljskega plina v EU-27 zviševale, pri čemer je najnižja cena znašala 0,0558 EUR na kWh v drugi polovici leta 2009, najvišja pa 0,0746 EUR na kWh v drugi polovici leta 2013. V obdobju 2013–2017 so se zniževale, nato pa so se leta 2018 začele spet zviševati, pri čemer se ta trend še vedno nadaljuje. Cene brez davkov v drugem polletju leta 2019 so nižje od cen brez davkov v prvem polletju leta 2008, prilagojenih glede na inflacijo, čeprav so cene v prvem polletju običajno nižje od cen v drugem polletju. Vendar je znižanje ob vključenih davkih manj izrazito, saj se je davčna obremenitev povečala s 25 % v letu 2008 na 31 % v letu 2019.

Slika 2: Razvoj cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, EU-27, 2008–2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_202)

Obremenitev davkov in dajatev se med državami članicami zelo razlikuje

Delež davkov in dajatev v skupni maloprodajni ceni zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce je prikazan na Sliki 3. Relativni davčni prispevek je bil v drugi polovici leta 2019 najnižji v Grčiji (7,8 %), kjer se za osnovno ceno uporablja nizka stopnja DDV. Najvišji davki so bili zaračunani na Danskem, kjer so davki in dajatve predstavljali 60,2 % končne cene, pri čemer ta delež pol cene presega tudi na Nizozemskem (54,0 %). DDV v EU-27 predstavlja 16,4 % skupne cene. Znaša od 5,5 % v Grčiji do 21,3 % na Madžarskem

Slika 3: Delež davkov in dajatev, ki so jih gospodinjski odjemalci plačali za zemeljski plin, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_202)

Cene plina za gospodinjske odjemalce so se najbolj zvišale v Bolgariji, Latviji in Estoniji

Na Sliki 4 so prikazane spremembe cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce, vključno z vsemi davki, dajatvami in DDV, v nacionalni valuti med drugo polovico leta 2018 in drugo polovico leta 2019. Te cene so se v obravnavanem obdobju znižale v 13 od 24 držav članic EU, za katere so podatki na voljo – na Cipru, Malti in Finskem se zemeljski plin v gospodinjstvih ne uporablja. Največja znižanja so bila ugotovljena v Latviji (–22,0 %), na Danskem (–15,5 %) in v Grčiji (–10,2 %). Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so se med drugo polovico leta 2018 in drugo polovico leta 2019 zvišale v 11 državah članicah, najbolj v Španiji (16,7 %), na Hrvaškem (12,9 %) in Nizozemskem (12,1 %).

Slika 4: Spremembe cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v primerjavi z istim polletjem prejšnjega leta, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_202)

Cene zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce

Cene plina za negospodinjske odjemalce so bile najvišje na Finskem in Švedskem

Kar zadeva negospodinjske odjemalce (v tem članku so opredeljeni kot srednje veliki odjemalci z letno porabo med 10 000 GJ in 100 000 GJ), so bile cene zemeljskega plina v drugi polovici leta 2019 med državami članicami EU najvišje na Finskem (0,0555 EUR na kWh), v Franciji (0,0368 EUR na kWh) in na Švedskem (0,0357 EUR na kWh), najnižje pa v Belgiji (0,0228 EUR na kWh) (glej Sliko 5). Finska je bila 51 % dražja od Francije, države članice z drugo najvišjo ceno.

Povprečna cena v EU-27 – tehtano povprečje glede na najnovejše podatke (2018) o porabi zemeljskega plina pri negospodinjskih odjemalcih – je bila 0,0308 EUR na kWh.

Slika 5: Cene zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce, druga polovica leta 2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_203)

Na Sliki 6 je prikazan razvoj cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce v EU-27 od prve polovice leta 2008. Te cene kažejo enak trend kot pri gospodinjskih odjemalcih (glej Sliko 2), vendar brez sezonskega vpliva. Skupna cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce se je po znižanju na 0,031 EUR na kWh v drugi polovici leta 2009 v vsakem polletju zvišala in v prvi polovici leta 2013 dosegla najvišjo raven, tj. 0,042 EUR na kWh. Od takrat se je vsako polletje znižala in v drugi polovici leta 2017 znašala 0,029 EUR. Najnovejši podatki kažejo znatno povišanje, ki se je začelo v prvi polovici leta 2018, razen za čisto zadnje obdobje poročanja. Davčna obremenitev se je s približno 7 % v letu 2008 povečala na približno 13 % v letu 2019. Glede na skupno inflacijo je cena za drugo polletje leta 2019 precej nižja od cene za prvo polletje leta 2008, prilagojene glede na inflacijo (26 % nižja)

Slika 6: Razvoj cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce, EU-27, 2008–2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_203)

Na Sliki 7 je prikazan delež davkov in dajatev v skupni ceni zemeljskega plina, ki jih negospodinjskim odjemalcem ni mogoče povrniti. Za negospodinjske odjemalce je bil delež davkov v prvi polovici leta 2019 najmanjši v Luksemburgu (0,7 %), Romuniji in na Portugalskem (v obeh 2,2 %). Največji deleži davkov so bili evidentirani na Finskem (33,5 %), Danskem (31,5 %) in Nizozemskem (25,0 %).

Slika 7: Delež davkov in dajatev, ki so jih negospodinjski odjemalci plačali za zemeljski plin, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_203)

Razvoj cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce

Na Sliki 8 so prikazane spremembe cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce, vključno z vsemi nevračljivimi davki in dajatvami, v nacionalni valuti od druge polovice leta 2018 do druge polovice leta 2019. Te cene so se znižale v 15 od 25 držav članic EU, ki so sporočile podatke – na Cipru in Malti se zemeljski plin v negospodinjskem sektorju ne uporablja. V Litvi so se znižale za 28,9 %, sledita Švedska (23,6 %) in Danska (21,3 %). Nasprotno so se cene zemeljskega plina za negospodinjski sektor znatno zvišale na Slovaškem (15,9 %), v Romuniji (14,3 %) in na Poljskem (7,8 %).

Slika 8: Spremembe cen zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce v primerjavi z istim polletjem prejšnjega leta, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_203)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Podatkovni viri

Opredelitev gospodinjskih odjemalcev

Sklici na gospodinjske odjemalce se v tem članku nanašajo na srednjo standardno skupino porabe v gospodinjstvu z letno porabo zemeljskega plina (upošteva se le plin, dobavljen prek plinskega priključka) od 5 555 kWh do 55 555 kWh (od 20 gigajoulov (GJ) do 200 GJ). Vsi podatki so maloprodajne cene ter vključujejo davke, dajatve in DDV. Na Cipru, Malti in Finskem se zemeljski plin v gospodinjskem sektorju ne uporablja.

Opredelitev negospodinjskih odjemalcev

Sklici na negospodinjske odjemalce se v tem članku nanašajo na srednjo standardno skupino negospodinjske porabe z letno porabo zemeljskega plina, ki znaša od 2 778 do 27 778 GWh (od 10 000 do 100 000 GJ). Cene ustrezajo osnovni ceni zemeljskega plina, vključno z vsemi nevračljivimi davki in dajatvami. Na Cipru in Malti se zemeljski plin v negospodinjskem sektorju ne uporablja. Ti podatki ne vključujejo količin zemeljskega plina, ki se uporablja za kemične procese ali proizvodnjo električne energije in/ali soproizvodnjo toplote in električne energije.

Metodologija

Cene za leti 2018 in 2019 so primerjane v nacionalnih valutah, da bi se izključila nihanja deviznih tečajev med nacionalnimi valutami in eurom.

Cene v nacionalnih valutah se pretvorijo v euro na podlagi povprečnega deviznega tečaja za obdobje, za katero so bile cene sporočene.

Cene se vedno primerjajo s cenami iz istih polletij (tj. na medletni ravni), da bi se preprečili sezonski vplivi.

Leta 2016 je začela veljati Uredba (EU) 2016/1952. Uredba določa obveznost zbiranja in objave cen zemeljskega plina za gospodinjske in negospodinjske odjemalce. Do leta 2016 so bili negospodinjski odjemalci opredeljeni kot industrijski odjemalci, vendar so lahko organi, pristojni za poročanje, na to področje vključili tudi druge negospodinjske odjemalce. Z uvedbo Uredbe (EU) 2016/1952 se je opredelitev spremenila iz industrijskih odjemalcev v negospodinjske odjemalce, da bi bila metodologija enaka za vse države poročevalke. Do januarja 2017 so poročevalni organi svoje podatke o cenah za gospodinjski sektor zagotavljali prostovoljno.

Tarife za zemeljski plin ali sheme cen se med dobavitelji razlikujejo. Določene so lahko pri naročilih, oddanih po postopku s pogajanji, zlasti za velike negospodinjske odjemalce. Za manjše odjemalce se navadno določijo glede na več lastnosti, vključno s količino porabljenega zemeljskega plina. Večina tarif vključuje tudi neko obliko fiksnih stroškov. Zato ni enotne cene za zemeljski plin. Da bi se lahko primerjale cene v daljšem časovnem obdobju in med državami članicami EU, ta članek vsebuje informacije o skupinah porabe za gospodinjske in negospodinjske odjemalce. Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so razdeljene v tri letne skupine porabe, za negospodinjske odjemalce pa v šest različnih skupin porabe.

Zbrane cene zajemajo povprečne cene v obdobju šestih mesecev (pol leta ali polletje), in sicer od januarja do junija (prvo polletje) in od julija do decembra (drugo polletje) vsakega leta. Vključujejo osnovno ceno zemeljskega plina, stroške za prenos in distribucijo, najemnino za merilnik in druge storitve. V tem članku predstavljene cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce vključujejo davke, dajatve, nedavčne dajatve, pristojbine in davek na dodano vrednost (DDV), saj ti običajno odražajo skupno ceno, ki jo plačajo gospodinjski odjemalci. Ker so DDV in nekateri drugi davki negospodinjskim odjemalcem običajno povrnjeni, prikazane cene za negospodinjske odjemalce ne vključujejo DDV in drugih vračljivih davkov/dajatev/pristojbin. Enota cen za zemeljski plin je euro na kilovatno uro (EUR na kWh).

Ozadje

Cena in zanesljivost oskrbe z energijo sta ključna elementa strategije države za oskrbo z energijo. Cene zemeljskega plina so zlasti pomembne za mednarodno konkurenčnost, saj bi lahko zemeljski plin predstavljal velik delež skupnih stroškov energije za industrijska podjetja in podjetja, ki opravljajo storitve. V nasprotju s ceno fosilnih goriv, s katerimi se na svetovnih trgih običajno trguje po razmeroma enotnih cenah, se cene zemeljskega plina med državami članicami EU močno razlikujejo.

EU si od druge polovice devetdesetih let 20. stoletja prizadeva za liberalizacijo trga z električno energijo in trga s plinom. V direktivi, ki je bila sprejeta leta 2003, so bila določena enotna pravila za notranja trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Določeni so bili roki za odpiranje trgov in omogočitev odjemalcem, da izberejo svojega dobavitelja: od 1. julija 2004 za poslovne odjemalce in od 1. julija 2007 za vse odjemalce (tudi gospodinjske). Nekatere države članice EU so predvidele proces liberalizacije, druge pa so bile pri sprejemanju potrebnih ukrepov veliko počasnejše. Na veliko trgih z električno energijo in zemeljskim plinom so dejansko še vedno prisotne precejšnje ovire za vstop, kot dokazuje število trgov, na katerih še vedno prevladujejo (skoraj) monopolni dobavitelji.

Evropska komisija je leta 2008 v sporočilu z naslovom Soočanje z izzivom višjih cen nafte (COM(2008) 384) pozvala EU, naj bo pri rabi energije bolj učinkovita in manj odvisna od fosilnih goriv – zlasti z uporabo pristopa, določenega v svežnju ukrepov na področju podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije.

Evropski parlament in Svet sta julija 2009 sprejela tretji sveženj ukrepov na področju energije (zakonodajni predlog, sestavljen iz dveh direktiv in treh uredb), da bi odjemalcem zagotovila pravo in učinkovito izbiro dobaviteljev ter ugodnosti. Ena uredba se je nanašala na ustanovitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev do leta 2011.

Evropski svet je maja 2013 pozval Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo razvoja cen in stroškov energije v Evropi.

Kot odgovor na zahtevo Evropskega sveta je Evropska komisija leta 2014 pripravila poglobljeno analizo cen in stroškov energije v Evropi, da bi oblikovalcem politike pomagala razumeti ozadje, vpliv nedavnih zvišanj cen na odjemalce in politične posledice. V prvem poročilu o cenah in stroških energije so bile predstavljene visoke svetovne cene energije, pri čemer so se cene med državami članicami EU precej razlikovale in so bile znatno višje za Evropo kot za njene mednarodne trgovinske partnerje, zlasti Združene države Amerike. Maloprodajne cene so se zvišale bolj kot veleprodajne cene, in sicer zaradi zvišanja cenovnega elementa omrežja ter davkov in dajatev. Zaradi pomanjkljivosti podatkov je bilo oblikovano priporočilo, naj se izboljšajo natančnost, preglednost in doslednost zbiranja podatkov o cenah energije, Komisija pa je predlagala Uredbo (EU) 2016/1952, ki je bila nato tudi sprejeta. Odločeno je bilo tudi, da se bo tako poročilo o cenah in stroških energije pripravilo vsaki dve leti. Evropska komisija je zato tako poročilo objavila tudi v letih 2016 in 2018.

Večja preglednost cen plina in električne energije naj bi prispevala k spodbujanju poštene konkurence, in sicer s spodbujanjem odjemalcev k izbiri med različnimi viri energije (nafto, premogom, zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije) ter različnimi dobavitelji. Večja preglednost cen energije se zagotovi s čim širšim objavljanjem cen in sistemov določanja cen.

Direct access to

Other articles
Tables
Database
Dedicated section
Publications
Methodology
Visualisations




Glavne tabele

Energy Statistics - prices (t_nrg_price)
Gas prices by type of user (ten00118)

Podatkovna zbirka

Energy Statistics - prices of natural gas and electricity (nrg_price)
Energy Statistics - natural gas and electricity prices (from 2007 onwards) (nrg_pc)
Energy Statistics - natural gas and electricity prices (until 2007) (nrg_pc_h)

Posebni razdelek

Metodologija

Vizualizacije