Statistics Explained

Archive:Statistika strukture kmetijskih gospodarstev

This article has been archived, for an up to date article, please see Farms and farmland in the European Union - statistics/sl.

Slika 1: Ključni kazalniki – skupni delež v EU-28, 2013
(%)
Vir: Eurostat (ef_kvaareg)
Slika 2: Povprečna kmetijska površina v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, 2010 in 2013 (1)
(v hektarih)
Vir: Eurostat (ef_kvaareg)
Tabela 1: Donos, delovna sila in živina, 2007–2013
Vir: Eurostat (ef_kvaareg)
Slika 3: Delež redno zaposlenih delavcev v okviru delovne sile na kmetijskem gospodarstvu in porazdelitev glede na delovno intenzivnost, 2013
(%)
Vir: Eurostat (ef_lflegaa) in (ef_lfwtime)
Slika 4: Zemljišče, ki pripada kmetijskim gospodarstvom, 2013 (1)
(%)
Vir: Eurostat (demo_r_d3area) in (ef_oluft)
Slika 5: Porazdelitev kmetijske površine v uporabi, 2013
(%)
Vir: Eurostat (ef_oluft)
Slika 6: Kmetijska površina v uporabi glede na rabo zemljišč, EU-28, 2013 (1)
(delež kmetijske površine v uporabi v %)
Vir: Eurostat (ef_oluft)

Struktura kmetijstva v državah članicah Evropske unije (EU) se razlikuje zaradi razlik v geologiji, topografiji, podnebju in naravnih virih ter zaradi raznolikosti regionalnih dejavnosti, infrastrukture in družbenih običajev. Raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev, imenovano tudi raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev, prispeva k oceni stanja kmetijstva v EU, spremljanju trendov in prehodov v zvezi s strukturo kmetijskih gospodarstev, pa tudi k modeliranju učinka zunanjih dogodkov ali predlogov politike.

V tem članku so predstavljeni nekateri statistični podatki iz najnovejšega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev, ki je bilo izvedeno leta 2013, pri čemer se ti podatki v več primerih primerjajo z rezultati iz popisa iz leta 2009 ali leta 2010 in s prejšnjim raziskovanjem strukture kmetijskih gospodarstev iz leta 2007. Opozoriti je treba, da je med raziskovanji iz let 2007 in 2009 ali 2010 prišlo do nekaterih metodoloških in zakonodajnih sprememb.

Glavne statistične ugotovitve

Velikost kmetijskih gospodarstev

Leta 2013 je bilo v EU-28 10,8 milijona kmetijskih gospodarstev. Analiza glede na ekonomsko velikost je pokazala, da je standardni donos 6,5 milijona (ali 59,8 %) teh kmetijskih gospodarstev znašal več kot 2 000 EUR. Kmetijska površina v uporabi v EU-28 je zajemala skoraj 175 milijonov hektarov (približno 40,0 % celotne površine), kar pomeni, da je bila povprečna velikost kmetijskega gospodarstva 16,1 hektara.

Kar zadeva kmetijsko površino v uporabi, sta imeli Francija in Španija največji delež kmetijskega zemljišča v EU-28, in sicer 15,9 % oziroma 13,3 %, deleža Združenega kraljestva in Nemčije pa sta bila nekoliko manjša od 10,0 % – glej Sliko 1. Nasprotno pa je bilo največ kmetijskih gospodarstev v Romuniji (3,6 milijona), kjer je tretjina (33,5 %) vseh gospodarstev v EU-28. Poljska ima drugi največji delež kmetijskih gospodarstev (13,2 %), sledita pa ji Italija (9,3 %) in Španija (8,9 %).

Razlika med deleži glede na število gospodarstev ali kmetijsko površino v uporabi (kot je prikazana na Sliki 1) izraža povprečno velikost kmetijskih gospodarstev, ki je prikazana na Sliki 2. Daleč največja povprečna velikost kmetijskih gospodarstev v vseh državah članicah EU leta 2013, ki je bila zabeležena na Češkem, je bila 133 hektarov, druga največja povprečna velikost, zabeležena v Združenem kraljestvu, pa 94 hektarov. Šest držav članic je poročalo o povprečni velikosti, manjši od 10,0 hektarov, pri čemer so najmanjše povprečne velikosti sporočile Romunija, Ciper in Malta.

Povprečna velikost kmetijskih gospodarstev v EU-28 se je povečala s 14,4 hektara na gospodarstvo leta 2010 na 16,1 hektara na gospodarstvo leta 2013 zaradi 11,5-odstotnega zmanjšanja števila gospodarstev in 0,7-odstotnega zmanjšanja kmetijske površine v uporabi. Večina držav članic EU je med letoma 2010 in 2013 zabeležila povečanje povprečne kmetijske površine v uporabi na gospodarstvo, pri čemer je edino Češka zabeležila bistveno zmanjšanje; Grčija in Irska sta zabeležili manjši zmanjšanji.

Poleg določitve velikosti kmetij glede na njihovo kmetijsko površino se lahko ekonomska velikost določi glede na standardni donos, povedano drugače, glede na vrednost kmetijske proizvodnje po cenah na kmetiji. Na podlagi tega merila se je kmetijska proizvodnja v EU-28 med letoma 2007 in 2010 povečala (izraženo v tekočih cenah) za 7,9 %, med letoma 2010 in 2013 pa še za 7,5 % (glej Tabelo 1). Večina držav članic EU je v navedenih obdobjih poročala o rasti, vendar so Grčija in Ciper med letoma 2007 in 2010 ter Italija med letoma 2010 in 2013 poročali o zmanjšanju za več kot 10,0 %; o manjših zmanjšanjih sta med letoma 2007 in 2010 poročali Nemčija in Irska (medtem ko je bil donos na Švedskem bolj ali manj nespremenjen), med letoma 2010 in 2013 pa Hrvaška, Avstrija in Portugalska. Več kot 20,0-odstotna rast je bila med letoma 2007 in 2010 zabeležena v sedmih državah članicah ter med letoma 2010 in 2013 v štirih državah članicah, pri čemer je bila samo v Latviji takšna stopnja rasti zabeležena v obeh obdobjih.

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu

Skupna delovna sila na kmetijskih gospodarstvih v EU-28 je leta 2013 znašala 9,5 milijona delovnih enot na leto, od tega 8,7 milijona (92 %) redno zaposlenih delavcev (glej Sliko 3). V EU-28 se je skupna delovna sila na kmetijskih gospodarstvih v obdobju 2007–2013 zmanjšala za 2,3 milijona letnih delovnih enot, kar je enako 19,8-odstotnemu zmanjšanju. Med letoma 2007 in 2013 se je delovna sila na kmetijskih gospodarstvih zmanjšala v skoraj vseh državah članicah EU, pri čemer so opazne izjeme Irska, Madžarska in Malta, v katerih se je delovna sila povečala. Največja zmanjšanja, izražena v odstotkih, so bila zabeležena na Slovaškem, v Italiji, na Cipru in v Bolgariji, kjer se je delovna sila zmanjšala vsaj za tretjino.

Redno zaposleni delavci v vseh državah članicah EU predstavljajo več kot štiri petine delovne sile na kmetijskih gospodarstvih, pri čemer je bil najmanjši delež teh delavcev, tj. 81 %, zabeležen v Španiji, v Latviji pa so redno zaposleni delavci predstavljali dejansko celotno delovno silo na kmetijskih gospodarstvih. Med redno zaposlenimi delavci se je razmerje med delavci s polnim delovnim časom in drugimi delavci med državami članicami EU zelo razlikovalo. Redno zaposleni delavci s polnim delovnim časom so predstavljali več kot polovico delovne sile v 11 državah članicah, pri čemer je bil največji delež, tj. skoraj tri četrtine (74 %), zabeležen v Luksemburgu. Nasprotno pa je delež redno zaposlenih delavcev s polnim delovnim časom v delovni sili na kmetijskih gospodarstvih v Avstriji, na Hrvaškem in v Litvi znašal med eno četrtino in eno petino, v Romuniji pa samo 7 %.

Glave velike živine

Črede živine v EU-28 so leta 2013 obsegale 130 milijonov glav velike živine (GVŽ). Skupno število živine v EU-28 se je med letoma 2007 in 2013 zmanjšalo za 6,6 milijona GVŽ, tj. 4,8-odstotno zmanjšanje (glej Tabelo 1). V navedenem obdobju je zmanjšanje števila živine zabeležilo skupaj 21 držav članic EU, pri čemer se je število na Cipru in Malti zmanjšalo za skoraj 30 %. Med sedmimi državami članicami EU, v katerih je bilo število živine leta 2013 višje kot leta 2007, so bila na Irskem, Portugalskem in v Španiji zabeležena manj kot 1,0-odstotna zvišanja, približno 2,0-odstotni zvišanji na Finskem in v Nemčiji, najvišji zvišanji, tj. malo manj kot 3,0 %, pa v Luksemburgu in na Nizozemskem.

Raba kmetijskih zemljišč

Kmetijska površina v uporabi je leta 2013 obsegala dve petini (40,0 %) celotne površine EU-28, pri čemer je kmetijskim gospodarstvom pripadalo še 9,0 % površine, bodisi v obliki gozdne površine (6,7 %) bodisi druge površine, ki se ne uporablja za kmetijstvo (2,3 %) – glej Sliko 4. Delež površine, ki je predstavljal kmetijsko površino v uporabi, se je na Irskem povečal na skoraj tri četrtine (72,5 %), v Združenem kraljestvu pa je znašal več kot dve tretjini (70,5 %) celotne površine; nasprotno pa je kmetijska površina v uporabi obsegala manj kot eno desetino površine na Švedskem (7,5 %) in Finskem (7,4 %). Ti dve nordijski državi članici sta bili edini državi članici EU, v katerih gozdna površina, ki pripada kmetijskim gospodarstvom, predstavlja večji del površine od dela, ki se uporablja za kmetijske namene.

Orno zemljišče (ki vključuje zemljišče za sejanje žit in drugo orno zemljišče) je leta 2013 obsegalo tri petine (59,8 %) kmetijske površine v uporabi v EU-28 (glej Sliko 5), trajno travinje (ki vključuje pašnike, travnike in ekstenzivne pašnike) pa nekaj več kot eno tretjino (34,2 %). Delež trajnih nasadov, kot so vinogradi, nasadi oljk in sadovnjaki, je znašal 5,9 %, preostalega 0,2 % pa je bilo namenjenega predvsem vrtovom.

Sorazmerni pomen ornega zemljišča se je med državami članicami EU zelo razlikoval, in sicer je njegov delež segal od 35,6 % kmetijske površine v uporabi v Sloveniji do 81,6 % na Madžarskem, pri čemer so bili deleži v nordijskih državah članicah večji od tega razpona, in sicer na Švedskem (85,1 %), Danskem (91,5 %) in Finskem (98,5 %), na Portugalskem (30,2 %) in Irskem (21,0 %) pa manjši. Delež trajnega travinja za rejo živine (zlasti za mlečno živinorejo in ovčerejo) je bil večji od 50 % v Luksemburgu, Sloveniji, Združenem kraljestvu in na Irskem, na Cipru, Finskem in Malti pa manjši od 2 %. Trajni nasadi so obsegali več kot 10 % kmetijske površine v uporabi v južnih državah članicah, ki se ukvarjajo z vinogradništvom ter gojenjem oljk in citrusov, pri čemer je bil največji delež zabeležen na Cipru (25,0 %).

Na Sliki 6 je predstavljena podrobnejša analiza rabe kmetijskih zemljišč v EU-28. Več kot polovico ornega zemljišča je predstavljalo zemljišče za sejanje žit, ki je leta 2013 obsegalo tretjino (33,2 %) skupne kmetijske površine v uporabi. Trajno travinje so predstavljali predvsem pašniki in travniki, ki so obsegali 21,9 % celotne kmetijske površine v uporabi, pri čemer so ekstenzivni pašniki znašali 11,4 %, delež trajnega travinja, ki se ne uporablja za proizvodnjo, ampak je upravičen do subvencij, pa je znašal 0,8 %.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Države članice EU vsakih deset let izvedejo celovito raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev (katerega celotno področje uporabe zajema popis kmetijstva), med temi temeljnimi raziskovanji pa se trikrat izvedejo vmesna vzorčna raziskovanja. Države članice EU na posameznih kmetijskih gospodarstvih zberejo informacije o:

  • rabi zemljišč;
  • številu živine;
  • razvoju podeželja (npr. o nekmetijskih dejavnostih);
  • upravljanju in vložku delovne sile na kmetijskem gospodarstvu (vključno s starostjo, spolom in razmerjem z lastnikom).

Rezultati raziskovanja so združeni na različnih geografskih ravneh (države, regije in v primeru temeljnih raziskovanj v tudi okrožja) ter razvrščeni glede na velikostni razred, status območja, pravni status kmetijskega gospodarstva, ciljno območje in tip kmetijskega gospodarstva.

Pri pripravah na raziskovanje leta 2010 je bila razvita nova pravna podlaga: Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje.

Temeljna enota raziskovanja je kmetijsko gospodarstvo, tj. tehnično gospodarska enota, ki ima eno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo. Raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev je do leta 2007 zajemalo vsa kmetijska gospodarstva, katerih kmetijska površina v uporabi je znašala vsaj en hektar (ha), in kmetijska gospodarstva, pri katerih je bil ta delež manjši od enega hektarja, če je njihova tržna proizvodnja presegala določene fizične pragove. V skladu z novo zakonodajo se je minimalni prag za kmetijska gospodarstva, vključena v raziskovanje leta 2010, zvišal z enega na pet hektarjev. Nov prag v višini petih hektarjev je bil sprejet na Češkem, v Nemčiji in Združenem kraljestvu. V Luksemburgu se je prag zvišal na tri hektarje, na Švedskem na dva hektarja, na Nizozemskem pa je znašal vsaj 3 000 EUR standardnega donosa (za več podrobnosti glej nadaljevanje).

Z novo zakonodajo se je spremenil tudi obseg raziskovanja z 99 % standardiziranega pokritja na 98 % kmetijske površine v uporabi (brez skupnega zemljišča) in 98 % živine. Skupno zemljišče (zemljišče, ki si ga deli več kmetijskih gospodarstev) v Bolgariji, Nemčiji, Franciji, Grčiji, na Irskem, Madžarskem, v Sloveniji in Združenem kraljestvu ni vključeno v kmetijsko površino v uporabi. V vseh drugih državah bodisi ne obstaja bodisi je bilo vključeno v raziskovanje.

Standardni donos kmetijskega proizvoda (poljščin ali živine) je povprečna vrednost kmetijske proizvodnje po cenah na kmetiji, izražena v eurih na hektar ali na glavo živine. Za vsak proizvod se uporablja regionalni koeficient, ki temelji na povprečni vrednosti petih let. Pri raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev so se kmetijska gospodarstva do leta 2007 razvrščala glede na tip kmetovanja in ekonomsko velikost na podlagi standardiziranega pokritja, ki ga je pri popisu leta 2010 nadomestil pojem standardnega donosa. Opozoriti je treba, da standardni donos ne vključuje neposrednih plačil.

Delovna sila na kmetijskem gospodarstvu vključuje vse osebe, ki so zaključile obvezno izobraževanje (po doseženi starosti, ko preneha šolska obveznost) in ki so v 12 mesecih pred raziskovanjem opravljale kmetijska dela na raziskovanem gospodarstvu. Podatki vključujejo lastnike, tudi če na gospodarstvu ne opravljajo del, njihovi zakonci pa se štejejo le, če na gospodarstvu opravljajo kmetijska dela. Lastnik je fizična oseba (ena oseba ali skupina) ali pravna oseba (npr. zadruga ali druga institucija), za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo – povedano drugače, tj. subjekt ali oseba, ki nosi gospodarska tveganja vodenja gospodarstva; v primeru skupinskih gospodarstev se šteje le glavni lastnik (ena oseba). Redno zaposlena delovna sila na kmetijskem gospodarstvu vključuje družinsko delovno silo in delavce, ki niso družinski člani, (redno) zaposlene za nedoločen čas. Ena letna delovna enota ustreza delu, ki ga opravi ena oseba, zaposlena na kmetijskem gospodarstvu za poln delovni čas. Polni delovni čas pomeni minimalno število ur, ki se zahtevajo po nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če število ur v teh predpisih ni izrecno določeno, se kot minimalno število ur upošteva 1 800 ur (225 delovnih dni po osem ur).

Ozadje

Cilj politike razvoja podeželja je izboljšati konkurenčnost v kmetijstvu in gozdarstvu, kakovost okolja in podeželja, življenje na podeželju ter diverzifikacijo gospodarstva na podeželju. Ker se je kmetijstvo moderniziralo, pomen industrije in nedavno storitev v gospodarstvu pa povečal, se je zmanjšal pomen kmetijstva kot vira delovnih mest. Zato se vse bolj poudarja vloga, ki jo lahko imajo kmetje v razvoju podeželja, vključno z gozdarstvom, biotsko raznovrstnostjo, diverzifikacijo gospodarstva na podeželju, da bi se ustvarila alternativna delovna mesta in zagotovilo varstvo okolja na podeželju.

Skupna kmetijska politika (SKP) je bila pogosto reformirana zaradi modernizacije in večje tržne usmerjenosti sektorja. Po skoraj dveh letih pogajanj med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom je bil 26. junija 2013 sklenjen politični sporazum o reformi SKP. Sporazum je bil zasnovan za doseganje daljnosežnih sprememb: pravičnejša in bolj zelena neposredna plačila, krepitev vloge kmetov v verigi proizvodnje živil ter učinkovitejša in preglednejša SKP, pri čemer se obravnavajo izzivi v zvezi z varnostjo hrane, podnebnimi spremembami ter rastjo in delovnimi mesti na podeželju, s tem pa se EU olajša doseganje ciljev strategije Evropa 2020 za spodbujanja pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Decembra 2013 sta Evropski parlament in Svet uradno sprejela najnovejšo reformo SKP. Raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev se še naprej prilagaja, da bi se zagotovilo pravočasno zbiranje pomembnih podatkov, na podlagi katerih bi se analiziral in spremljal ta razvoj.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Farm structure: historical data (1990-2007) (t_ef) (v angleščini)

Podatkovna zbirka

Farm structure (ef) (v angleščini)
Farm structure - 2008 legislation (from 2005 onwards) (ef_main) (v angleščini)
Key farm variables (ef_kv) (v angleščini)
Overview - Farm land use (ef_olu) (v angleščini)
Overview - Farm livestock (ef_ols) (v angleščini)
Overview - Farm labour force (ef_olf) (v angleščini)
Farm land use - Arable land (ef_ala) (v angleščini)
Farm land use - Permanent crops, other farmland, irrigation (ef_po) (v angleščini)
Farm livestock and fodder crops (ef_lsf) (v angleščini)
Farm labour force (ef_lf) (v angleščini)
Other gainful activities and support for rural development (ef_oga) (v angleščini)
Farm management and practises (ef_mp) (v angleščini)
Survey on agricultural production methods (SAPM, 2010) (ef_pm) (v angleščini)
Farm structure - 1998 legislation (1990-2007) (ef_historic) (v angleščini)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele, slike in zemljevide (MS Excel)

Druge informacije

Glavna zakonodaja

  • Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje (raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev od leta 2010)
  • Uredba (EU) št. 378/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1166/2008 v zvezi s finančnim okvirom za obdobje 2014–2018
  • Uredba Komisije (EU) št. 715/2014 z dne 26. junija 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in raziskovanju metod kmetijske proizvodnje v zvezi s seznamom značilnosti, ki se zbirajo v raziskovanju o strukturi kmetijskih gospodarstev 2016

Izvedbena zakonodaja

Povezana in starejša zakonodaja

Zunanje povezave


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Farm_structure_statistics/sl&oldid=449875"