Archive:Statistika vzrokov smrti

Podatki, pridobljeni julija 2018.

Predvidena posodobitev članka: december 2019.

Highlights

Leta 2015 je Madžarska poročala o najvišji standardizirani stopnji umrljivosti zaradi pljučnega raka in kolorektalnega raka v državah članicah EU.

Leta 2015 sta bili najnižji standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora v državah članicah EU na Cipru in v Grčiji.

Leta 2015 so bile standardizirane stopnje umrljivosti v EU pri moških višje kot pri ženskah pri skoraj vseh najpogostejših vzrokih smrti.

Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, EU-28, 2015
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Ta članek zajema pregled nedavne statistike vzrokov smrti v Evropski uniji (EU). S povezovanjem vseh smrti z glavnim vzrokom smrti je možno oceniti tveganja, povezana s smrtjo zaradi vrste specifičnih bolezni in drugih vzrokov; te podatke je mogoče nadalje analizirati glede na starost, spol, državo smrti/prebivališče pokojnega in regijo (NUTS raven 2) z uporabo standardiziranih stopenj umrljivosti.

Full article

Glavne ugotovitve

Najnovejši ocenjeni podatki o vzrokih smrti v EU-28 so na voljo za referenčno obdobje 2015. Tabela 1 kaže, da so bile bolezni obtočil in rak (v angleščini) (maligne neoplazme) daleč najpogostejši vzroki smrti v EU.

Tabela 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2015
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Razvoj dogodkov med letoma 2005 in 2015

Standardizirane stopnje umrljivosti zaradi raka, ishemičnih bolezni srca in prometnih nesreč so se med letoma 2005 in 2015 znižale

Med letoma 2005 in 2015 so se standardizirane stopnje umrljivosti zaradi raka v EU-28 znižale za 11,5 % pri moških in 6,1 % pri ženskah – glej sliki 1 in 2. Večje znižanje je bilo ugotovljeno pri smrtih zaradi ishemičnih bolezni srca, pri katerih so se stopnje umrljivosti znižale za 30,3 % pri moških in 34,3 % pri ženskah, medtem ko je bilo še večje znižanje ugotovljeno pri smrtih zaradi prometnih nesreč, pri katerih so se stopnje znižale za 43,3 % pri moških in 44,3 % pri ženskah. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka dojk se je pri ženskah znižala za 10,1 %, kar je večja sprememba kot pri raku na splošno. Nasprotno so se stopnje umrljivosti zaradi bolezni živčnega sistema povišale za 25,9 % pri moških in 31,9 % pri ženskah. Čeprav se je standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka (vključno z rakom sapnika in sapnic) povišala za moške in ženske, se je stopnja spremembe zelo razlikovala: pri moških se je stopnja povišala za 3,9 % (ob trendu upadanja od leta 2009), medtem ko se je pri ženskah povišala za kar 56,0 %.

Slika 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, moški, EU-28, 2005–2015
(2010 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Slika 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, ženske, EU-28, 2005–2015
(2010 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Vzroki smrti leta 2015 po državah

Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca v EU-28 je bila leta 2015 127 umrlih na 100 000 prebivalcev

Bolezni obtočil vključujejo bolezni, povezane z visokim krvnim tlakom, holesterolom, sladkorno boleznijo in kajenjem; najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil so ishemične bolezni srca in cerebrovaskularne bolezni. Ishemične bolezni srca so bile leta 2015 vzrok za 127 smrti na 100 000 prebivalcev v EU-28. Države članice EU z najvišjimi standardiziranimi stopnjami umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca so bile Litva, Latvija, Slovaška in Madžarska – vse so leta 2015 evidentirale skoraj ali več kot 400 umrlih na 100 000 prebivalcev. Na drugi strani lestvice so Francija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Belgija, Luksemburg in Danska, ki so imele najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca – leta 2015 so evidentirale manj kot 100 smrti na 100 000 prebivalcev; tako je bilo tudi v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici.

Madžarska je poročala o najvišji standardizirani stopnji umrljivosti zaradi pljučnega raka in kolorektalnega raka

Rak je bil leta 2015 glavni vzrok smrti – v povprečju 261 umrlih na 100 000 prebivalcev v vsej EU-28. Najpogostejše oblike raka — vse s standardizirano stopnjo umrljivosti nad 10 umrlih na 100 000 prebivalcev – so vključevale maligne neoplazme traheje, bronhija in pljuč; debelega črevesa, rektosigmoidne zveze, danke, zadnjika in analnega kanala; dojk; trebušne slinavke; prostate; želodca in jeter ter žolčevodov.

Rak je najbolj prizadel Madžarsko, Hrvaško, Slovaško, Slovenijo in Poljsko, kjer je bilo v letu 2015 300 ali več umrlih na 100 000 prebivalcev; v Estoniji, Latviji in na Danskem kot tudi v Srbiji so bile stopnje umrljivosti zelo blizu tej ravni. Na Madžarskem je bila leta 2015 evidentirana daleč najvišja standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka pljuč med državami članicami EU (89 smrti na 100 000 prebivalcev), sledile pa so Poljska (70 smrti na 100 000 prebivalcev), Danska (69 na 100 000 prebivalcev), Nizozemska (66 na 100 000 prebivalcev) in Hrvaška (65 na 100 000 prebivalcev); tudi Srbija je poročala o standardizirani stopnji 70 smrti na 100 000 prebivalcev. Najvišja standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kolorektalnega raka je bila prav tako ugotovljena na Madžarskem, in sicer 54 smrti na 100 000 prebivalcev, standardizirano stopnjo umrljivosti 50 smrti na 100 000 prebivalcev je evidentirala Hrvaška, 49 smrti na 100 000 prebivalcev pa Slovaška.

Bolezni dihal so bile tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28

Za boleznimi obtočil in rakom so bile bolezni dihal tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28 (povprečno 88 umrlih na 100 000 prebivalcev leta 2015). V tej skupini bolezni so bile najpogostejši vzrok smrti kronične bolezni spodnjih dihal, za njimi pa pljučnica. Bolezni dihal so pri večini umrlih zaradi teh bolezni, starih 65 let ali več, povezane s starostjo.

Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni dihal med državami članicami EU so bile evidentirane v Združenem kraljestvu (142 na 100 000 prebivalcev), na Irskem (135 na 100 000 prebivalcev), Portugalskem (126 na 100 000 prebivalcev), v Grčiji (122 na 100 000 prebivalcev) in na Danskem (118 na 100 000 prebivalcev).

Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora na Cipru in v Grčiji

Zunanji vzroki smrti med drugim vključujejo umrljivost zaradi namerne samopoškodbe (samomora) in prometnih nesreč. Čeprav samomor ni najpogostejši vzrok smrti in so podatki za nekatere države članice EU verjetno pomanjkljivi, se pogosto šteje za pomemben pokazatelj vprašanj, ki jih mora obravnavati družba. Povprečno je bilo v EU-28 leta 2015 zaradi samomora 11 smrti na 100 000 prebivalcev. Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomorov v letu 2015 so bile evidentirane na Cipru in v Grčiji (4 oziroma 5 na 100 000 prebivalcev), razmeroma nizke stopnje – manj kot 8 smrti na 100 000 prebivalcev – pa so bile evidentirane tudi v Italiji, Združenem kraljestvu, Španiji in na Malti; med državami Efte in državami kandidatkami so bile zelo nizke stopnje zabeležene v Lihtenštajnu in Turčiji. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi samomorov v Litvi (30 smrti na 100 000 prebivalcev) je znašala skoraj trikrat toliko, kot je povprečje EU-28.

Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi prometnih nesreč na Švedskem, Malti, Irskem in v Združenem kraljestvu

Čeprav se prometne nesreče dogajajo vsak dan, so bile leta 2015 smrti zaradi prometnih nesreč v EU-28 (standardizirana stopnja umrljivosti 5,8 na 100 000 prebivalcev) manj pogoste od smrti zaradi samomorov. Romunija, Latvija, Hrvaška in Litva so imele leta 2015 najvišje standardizirane stopnje umrljivosti (10,0 ali več smrti na 100 000 prebivalcev) zaradi prometnih nesreč, na drugi strani lestvice pa so Švedska, Malta, Irska in Združeno kraljestvo evidentirale manj kot 3,6 smrti zaradi prometnih nesreč na 100 000 prebivalcev; med državami Efte sta podobni stopnji zabeležila Lihtenštajn in Norveška.

Vzroki smrti leta 2015 po spolu

Standardizirane stopnje umrljivosti so bile pri moških višje kot pri ženskah pri skoraj vseh najpogostejših vzrokih smrti

Leta 2015 so bile standardizirane stopnje umrljivosti v EU-28 pri moških višje kot pri ženskah pri vseh najpogostejših vzrokih smrti, razen pri raku dojke – glej sliko 3. Standardizirane stopnje umrljivosti zaradi čezmernega uživanja alkohola in odvisnosti od drog so pri moških znašale več kot štirikrat toliko kot pri ženskah, medtem ko so stopnje umrljivosti zaradi namerne samopoškodbe in HIV pri moških znašale med trikrat in štirikrat toliko kot pri ženskah.

Slika 3: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, EU-28, 2015
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Čeprav so bile stopnje umrljivosti zaradi raka na splošno višje pri moških kot pri ženskah, več oblik raka prevladuje pri samo enem od spolov, na primer rak dojke pri ženskah, medtem ko se nekatere druge oblike raka pojavljajo izključno pri enem od spolov, kot je rak maternice pri ženskah ali rak prostate pri moških. Rak dojke je bil vzrok za 32,7 smrti na 100 000 prebivalk v EU-28 leta 2015. Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti so bile evidentirane na Hrvaškem (43,1 na 100 000 prebivalk), Slovaškem (40,6 na 100 000 prebivalk) in Madžarskem (39,3 na 100 000 prebivalk). Na drugi strani lestvice je bilo manj kot 30,0 smrti zaradi raka dojke na 100 000 prebivalk v letu 2015 evidentiranih v Španiji, na Finskem, Portugalskem, Švedskem in v Češki republiki, med državami Efte pa na Norveškem in med državami kandidatkami v Turčiji.

V Litvi, Latviji, na Slovaškem in Madžarskem je bila evidentirana najvišja incidenca ishemičnih bolezni srca med moškimi in ženskami

Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca tako pri moških kot pri ženskah so bile evidentirane v Litvi, Latviji, na Slovaškem in Madžarskem, medtem ko so bile najnižje incidence smrti zaradi ishemičnih bolezni srca tako pri moških kot pri ženskah evidentirane v Franciji in na Nizozemskem. Incidenca smrti zaradi ishemičnih bolezni srca je bila v vseh državah članicah EU višja pri moških – glej sliko 4 – največje razlike med spoloma so bile evidentirane v treh baltskih državah članicah.

Slika 4: Umrli zaradi ishemičnih bolezni srca — standardizirana stopnja umrljivosti, 2015
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Podobno so bile standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora povsod višje pri moških kot pri ženskah – glej sliko 5. Največja razlika med spoloma je bila leta 2015 v Litvi, kjer je bila stopnja pri moških 56,3 na 100 000 prebivalcev, pri ženskah pa 10,1 na 100 000 prebivalcev. Vendar je preprosto razmerje med stopnjami pri moških in ženskah pokazalo, da sta na Poljskem in v Romuniji stopnji pri moških za več kot šestkrat višji kot stopnji pri ženskah. To razmerje med spoloma je bilo najnižje na Švedskem, v Belgiji, Luksemburgu, na Danskem in Nizozemskem, kjer so standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora pri moških manj kot 3,0-krat višje kot pri ženskah.

Slika 5: Umrli zaradi samomora — standardizirana stopnja umrljivosti, 2015
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Vzroki smrti pri mlajših od 65 let v letu 2015

Pri mlajših od 65 let so se najpogostejši vzroki smrti v smislu njihovega relativnega pomena nekoliko razlikovali (glej tabelo 2). Rak je bil najpogostejši vzrok smrti v tej starostni skupini povprečna standardizirana stopnja umrljivosti 78 smrti na 100 000 prebivalcev v EU-28 leta 2015 – sledile pa so bolezni obtočil (46 smrti na 100 000 prebivalcev). V nasprotju s podatki za celotno prebivalstvo bolezni dihal niso bile med tremi najpogostejšimi vzroki smrti pri ljudeh, mlajših od 65 let: standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal je bila nižja od stopnje umrljivosti zaradi bolezni prebavnega sistema in le nekoliko višja od stopnje umrljivosti zaradi samomora.

Tabela 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2015
(na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Stopnja umrljivosti pri mlajših od 65 let se je v obdobju od 2005 do 2015 v EU-28 zmanjšala za vse glavne vzroke smrti razen za pljučnega raka, kot je prikazano na sliki 6. Zmanjšanje je bilo precejšnje pri prometnih nesrečah in ishemičnih boleznih srca, pri katerih je incidenca smrti v zadevnem obdobju padla za 46,7 % oziroma 31,9 %.

Slika 6: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let, EU-28, 2005–2015
(2010 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Vzroki smrti: tabele in slike (v angleščini)

Podatkovni viri

Statistika o vzrokih smrti temelji na dveh stebrih: zdravstvenih informacijah na mrliških listih, ki se lahko uporabijo kot podlaga za ugotavljanje vzroka smrti, in kodiranju vzrokov smrti po sistemu WHO-ICD. Vse smrti so opredeljene glede na glavni vzrok oz. „bolezen ali poškodbo, ki je sprožila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katere je oseba umrla“ (opredelitev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (v angleščini)).

Veljavnost in zanesljivost statistike vzrokov smrti je do neke mere odvisna od kakovosti podatkov, ki jih sporočijo zdravniki, pristojni za določitev vzroka smrti. Do nepravilnosti lahko pride iz več razlogov:

napak pri izdaji mrliškega lista;
težav v zvezi z zdravniško diagnozo;
določitve glavnega vzroka smrti;
kodiranja vzroka smrti.

Včasih je vzrok smrti lahko dvoumen: poleg bolezni, ki neposredno privede do smrti, je treba v zdravstvene podatke na mrliškem listu vključiti tudi vzročno verigo, povezano s trpljenjem umrlega. Lahko se navedejo druga bistvena zdravstvena stanja, ki niso povezana z boleznijo, ki neposredno privede do smrti, vendar so negativno vplivala na potek bolezni in s tem tudi privedla do smrti. Dejansko se včasih pojavljajo kritike, da se kodiranje samo ene bolezni kot vzroka smrti zdi vse bolj nerealno glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo in povezane spremembe pri obolevnosti. Za večino umrlih, starih 65 let in več, je določitev samo enega od številnih mogočih vzrokov smrti morda nekoliko zavajajoča. Zato so nekatere države članice EU začele razmišljati o kodiranju več vzrokov smrti. Eurostat države članice EU podpira pri njihovih prizadevanjih za razvoj skupnega samodejnega sistema kodiranja IRIS (v angleščini) za izboljšanje in boljšo primerljivost podatkov o vzrokih smrti v Evropi.

Revidirana evropska standardna populacija

Število smrti zaradi določenega vzroka je mogoče izraziti glede na velikost populacije. Pripravi se lahko standardizirana (namesto bruto) stopnja umrljivosti, ki je neodvisna od starostne in spolne strukture prebivalstva: to se naredi, ker se večina vzrokov smrti bistveno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti pa izboljšuje primerljivost stopenj v daljšem časovnem obdobju in med državami.

Evropska standardna populacija, uporabljena za standardizacijo bruto stopenj, je bila iz leta 1976, zato jo je bilo treba prilagoditi spremembam v starostni strukturi prebivalstva EU, ki so se zgodile od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Revidirana evropska standardna populacija (ESP) (v angleščini) je bila sprejeta v dogovoru z državami članicami EU ter vključuje države članice EU-27 (brez Hrvaške) in države Efte na podlagi projekcij prebivalstva, ki so bile leta 2010 izvedene za obdobje 2011–2030; uporablja se od poletja 2013.

Ozadje

Statistika vzrokov smrti, ki je ena najstarejših razpoložljivih zdravstvenih statistik, zagotavlja informacije o spremembah v daljšem časovnem obdobju in razlikah v vzrokih smrti med državami članicami EU. Ima ključno vlogo v splošnem informacijskem sistemu v zvezi z zdravjem v EU. Uporabi se lahko za ugotovitev, s katerimi preventivnimi in zdravstvenimi kurativnimi ukrepi ter katerimi naložbami v raziskave se lahko podaljša pričakovana življenjska doba prebivalstva.

Ker statistika obolevnosti v Evropi ni dovolj izčrpna, se podatki o vzrokih smrti pogosto uporabljajo kot orodje za ocenjevanje zdravstvenih sistemov v EU, pa tudi za oblikovanje z dokazi podprte zdravstvene politike.

EU spodbuja celovit pristop k obravnavanju hudih in kroničnih bolezni z medsektorskim povezovanjem pri pripravi ukrepov v zvezi z dejavniki tveganja ter prizadevanjem za kakovostne zdravstvene sisteme, ki skrbijo za preprečevanje in obvladovanje bolezni, in sicer z naslednjimi dejavnostmi:

pripravo čim bolj zanesljivih in primerljivih nacionalnih statističnih podatkov, ki bodo dali trdno podlago za pripravo učinkovitejših politik;
podporo kampanjam ozaveščanja prebivalstva in preprečevanja bolezni, ki so ciljno usmerjene v rizične skupine in posameznike;
sistematičnim povezovanjem politike in ukrepov, da bi se zmanjšale razlike v zdravju;
vzpostavitvijo partnerstev za posebne bolezni, na primer za raka.