Archive:Statistika vzrokov smrti

Podatki, pridobljeni maja 2016. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: avgust 2017.

Ta članek zajema pregled najnovejše statistike vzrokov smrti v Evropski uniji (EU). S povezovanjem vseh smrti z glavnim vzrokom smrti je možno oceniti tveganja, povezana s smrtjo zaradi vrste specifičnih bolezni in drugih vzrokov, te podatke pa je mogoče nadalje analizirati glede na starost, spol, državo smrti/prebivališče pokojnega in regijo (raven NUTS 2) z uporabo standardiziranih stopenj umrljivosti.

Tabela 1: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti, 2013
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 1: Vzroki smrti — standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, moški, EU-28, 2004–13 (¹)
(2009 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Slika 2: Vzroki smrti — standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, ženske, EU-28, 2004–13 (¹)
(2009 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Slika 3: Vzroki smrti — standardizirana stopnja umrljivosti, EU-28, 2013 (¹)
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 4: Umrli zaradi ishemičnih bolezni srca — standardizirana stopnja umrljivosti, 2013 (¹)
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 5: Umrli zaradi samomora — standardizirana stopnja umrljivosti, 2013 (¹)
(na 100 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Tabela 2: Vzroki smrti – standardizirana stopnja umrljivosti mlajših od 65 let, 2013
(na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr2)

Slika 6: Vzroki smrti — standardizirana stopnja umrljivosti na 100 000 prebivalcev, mlajših od 65 let, EU-28, 2004–13 (¹)
(2009 = 100)
Vir: Eurostat (hlth_cd_asdr) in (hlth_cd_asdr2)

Glavne statistične ugotovitve

Najnovejši ocenjeni podatki o vzrokih smrti v EU-28 so na voljo za referenčno obdobje 2013. Tabela 1 kaže, da so bile bolezni obtočil in rak (v angleščini) (maligne neoplazme) daleč najpogostejši vzroki smrti v EU.

Standardizirane stopnje umrljivosti zaradi raka, ishemičnih bolezni srca in prometnih nesreč so se med letoma 2004 in 2013 znižale

Med letoma 2004 in 2013 so se standardizirane stopnje umrljivosti zaradi raka v EU-28 znižale za 11,0 % pri moških in 5,9 pri ženskah – glej sliki 1 in 2. Večje znižanje je bilo ugotovljeno pri smrtih zaradi ishemičnih bolezni srca, pri katerih so se stopnje umrljivosti znižale za 30,6 % pri moških in 33,4 % pri ženskah, medtem ko je bilo še večje znižanje ugotovljeno pri smrtih zaradi prometnih nesreč, pri katerih so se stopnje znižale za 45,3 % pri moških in 47,0 % pri ženskah. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka dojk se je pri ženskah znižala za 10,1 %, kar je večja sprememba kot pri raku na splošno. Nasprotno so se stopnje umrljivosti zaradi bolezni živčnega sistema povišale za 18,9 % pri moških in 25,1 % pri ženskah. Pljučni rak (vključno z rakom sapnika in sapnic) kaže različne trende: pri moških se je standardizirana stopnja umrljivosti znižala za 20,8 %, medtem ko se je pri ženskah povišala za 71,9 %.

Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca v EU-28 je bila leta 2013 132 umrlih na 100 000 prebivalcev

Bolezni obtočil vključujejo bolezni, povezane z visokim krvnim tlakom, holesterolom, sladkorno boleznijo in kajenjem, najpogostejši vzroki smrti zaradi bolezni obtočil so ishemične bolezni srca in cerebrovaskularne bolezni. Ishemične bolezni srca so bile leta 2013 vzrok za 132 umrlih na 100 000 prebivalcev v EU-28. Države članice EU z najvišjimi standardiziranimi stopnjami umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca so bile Litva, Latvija, Slovaška, Madžarska in Češka republika – vse so leta 2013 evidentirale več kot 350 umrlih na 100 000 prebivalcev. Na drugi strani lestvice so bili Francija, Portugalska, Nizozemska, Španija, Belgija, Danska, Luksemburg in Grčija ter Lihtenštajn, ki so imeli najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca – leta 2013 manj kot 100 umrlih na 100 000 prebivalcev.

Madžarska je poročala o najvišji standardizirani stopnji umrljivosti zaradi pljučnega raka in kolorektalnega raka

Rak je bil leta 2013 glavni vzrok smrti – v povprečju 265 umrlih na 100 000 prebivalcev po vsej EU-28. Najpogostejše oblike raka — vse s standardizirano stopnjo umrljivosti nad 10 umrlih na 100 000 prebivalcev – so vključevale maligne neoplazme: traheje, bronhija in pljuč; debelega črevesa, rektosigmoidne zveze, danke, zadnjika in analnega kanala; dojk; trebušne slinavke; želodca in jeter ter žolčevodov.

Rak je najbolj prizadel Madžarsko, Hrvaško, Slovaško, Slovenijo, Dansko in Latvijo, kjer je bilo v letu 2013 300 ali več umrlih na 100 000 prebivalcev. Na Madžarskem je bila leta 2013 daleč najvišja standardizirana stopnja umrljivosti zaradi pljučnega raka med državami članicami EU (89 umrlih na 100 000 prebivalcev), sledile pa so ji Danska (72 na 100 000 prebivalcev), Poljska (68 na 100 000 prebivalcev) in Nizozemska (68 na 100 000 prebivalcev); tudi Srbija je poročala o standardizirani stopnji 70 umrlih na 100 000 prebivalcev. Najvišja standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kolorektalnega raka je bila prav tako ugotovljena na Madžarskem, in sicer 56 umrlih na 100 000 prebivalcev, medtem ko sta tudi Slovaška in Hrvaška zajeli standardizirani stopnji 50 ali več umrlih na 100 000 prebivalcev.

Bolezni dihal so bile tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28

Za boleznimi obtočil in rakom so bile bolezni dihal tretji najpogostejši vzrok smrti v EU-28 (povprečno 83 umrlih na 100 000 prebivalcev leta 2013). V tej skupini bolezni so bile najpogostejši vzrok smrti kronične bolezni spodnjih dihal, za njimi pa pljučnica. Bolezni dihal so pri večini umrlih zaradi teh bolezni, starih 65 let ali več, povezane s starostjo.

Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni dihal med državami članicami EU so bile zajete v Združenem kraljestvu (144 na 100 000 prebivalcev), na Irskem (131 na 100 000 prebivalcev), Danskem (128 na 100 000 prebivalcev) in Portugalskem (124 na 100 000 prebivalcev).

Finska je imela daleč najvišjo standardizirano stopnjo umrljivosti zaradi bolezni živčnega sistema

Kot je navedeno zgoraj, so se standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni živčnega sistema v zadnjih letih povišale. Leta 2013 je bila skupna stopnja v EU-28 38 umrlih na 100 000 prebivalcev. Finska je imela med državami članicami EU daleč najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi bolezni živčnega sistema, saj je njena stopnja 141 umrlih na 100 000 prebivalcev znašala več kot dvakrat toliko kot druga najvišja stopnja, ki je bila 56 umrlih na 100 000 prebivalcev na Nizozemskem.

Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora v Grčiji in na Malti

Zunanji vzroki smrti med drugim vključujejo umrljivost zaradi namerne samopoškodbe (samomora) in prometnih nesreč. Čeprav samomor ni najpogostejši vzrok smrti in so podatki za nekatere države članice EU verjetno pomanjkljivi, se pogosto šteje za pomemben pokazatelj vprašanj, ki jih mora obravnavati družba. Povprečno je bilo v EU-28 leta 2013 zaradi samomora 11,7 smrti na 100 000 prebivalcev. Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomorov v letu 2013 so bile zajete v Grčiji (4,8 smrti na 100 000 prebivalcev) in na Malti (5,1), razmeroma nizke stopnje (manj kot 8 umrlih na 100 000 prebivalcev) pa so bile zajete tudi na Cipru, v Italiji, Združenem kraljestvu ter v Turčiji in Lihtenštajnu. Standardizirana stopnja umrljivosti zaradi samomorov v Litvi (36,1 smrti na 100 000 prebivalcev) je znašala trikrat toliko, kot je povprečje EU-28, v Sloveniji in na Madžarskem (21,7 oz. 21,2 smrti na 100 000 prebivalcev) pa skoraj dvakrat toliko, kot je povprečje EU.

Najnižje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi prometnih nesreč v Združenem kraljestvu

Čeprav se prometne nesreče dogajajo vsak dan, so bile leta 2013 smrti zaradi prometnih nesreč v EU-28 (standardizirana stopnja umrljivosti 5,9 na 100 000 prebivalcev) manj pogoste od smrti zaradi samomorov. Romunija, Litva, Poljska in Hrvaška so imele leta 2013 najvišje standardizirane stopnje umrljivosti (10,0 ali več smrti na 100 000 prebivalcev) zaradi prometnih nesreč, medtem ko je Združeno kraljestvo evidentiralo manj kot 2,7 smrti zaradi prometnih nesreč na 100 000 prebivalcev. Med državami iz Tabele 1, ki niso članice EU, je imel Lihtenštajn (2,3 na 100 000 prebivalcev) razmeroma nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, stopnje v drugih državah Efte, za katere so na voljo podatki, pa so bile prav tako pod povprečjem EU-28.

Standardizirane stopnje umrljivosti so bile pri moških višje kot pri ženskah pri skoraj vseh najpogostejših vzrokih smrti

Leta 2013 so bile standardizirane stopnje umrljivosti v EU-28 pri moških višje kot pri ženskah pri vseh najpogostejših vzrokih smrti, razen pri raku dojke – glej Sliko 3. Standardizirane stopnje umrljivosti zaradi čezmernega uživanja alkohola, namerne samopoškodbe in odvisnosti od drog so pri moških znašale približno štirikrat toliko kot pri ženskah, medtem ko so stopnje umrljivosti zaradi pljučnega raka pri moških znašale skoraj trikrat toliko kot pri ženskah.

Čeprav so bile stopnje umrljivosti zaradi raka na splošno višje pri moških kot pri ženskah, več oblik raka prevladuje pri samo enem od spolov, na primer rak dojke pri ženskah, medtem ko se nekatere druge oblike raka pojavljajo izključno pri enem od spolov, kot je rak maternice pri ženskah ali rak prostate pri moških. Rak dojke je bil leta 2013 vzrok za 33,2 smrti na 100 000 prebivalk v EU-28. Najvišji stopnji sta bili zajeti na Hrvaškem (41,3 na 100 000 prebivalk) in Malti (40,5 na 100 000 prebivalk). Na drugi strani lestvice je bilo leta 2013 manj kot 30,0 smrti zaradi raka dojke na 100 000 prebivalk v Španiji, na Portugalskem, v Estoniji, na Finskem in Švedskem ter v Turčiji in na Norveškem.

V baltskih državah članicah je bila evidentirana največja pojavnost ishemičnih bolezni srca med moškimi

Stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca je bila v vseh državah članicah EU višja pri moških – glej Sliko 4. Najvišje standardizirane stopnje umrljivosti zaradi teh bolezni pri moških so bile zajete v Litvi in Latviji, skupaj z Estonijo pa so bile v treh baltskih državah članicah tudi največje razlike med stopnjami pri moških in ženskah. Najnižja stopnja umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca tako pri moških kot pri ženskah je bila evidentirana v Franciji.

Podobno so bile standardizirane stopnje umrljivosti zaradi samomora povsod višje pri moških kot pri ženskah – glej Sliko 5. Največja razlika med spoloma je bila v Litvi, kjer je bila stopnja pri moških 66,3 na 100 000 prebivalcev, pri ženskah pa 11,7 na 100 000 prebivalcev. Vendar je preprosto razmerje med stopnjami pri moških in ženskah pokazalo, da je na Malti stopnja pri moških (9,7 na 100 000 prebivalcev) znašala 24-krat toliko kot stopnja pri ženskah (0,4 na 100 000 prebivalcev). To razmerje med spoloma je bilo razmeroma visoko tudi na Cipru in Slovaškem (pri moških je stopnja znašala 8,5-krat oz. 7,4-krat toliko kot pri ženskah) ter Poljskem (7,1-krat toliko), medtem ko je bilo najnižje v Luksemburgu, kjer je standardizirana stopnja umrljivosti zaradi samomora pri moških znašala 1,9-krat toliko kot pri ženskah.

Analiza glede na starost

Pri mlajših od 65 let so se najpogostejši vzroki smrti v smislu njihovega relativnega pomena nekoliko razlikovali (glej Tabelo 2). Rak je bil najpogostejši vzrok smrti v tej starostni skupini (povprečna standardizirana stopnja umrljivosti 80,8 smrti na 100 000 prebivalcev v EU-28 leta 2013), sledile pa so bolezni obtočil. V nasprotju s podatki za celotno prebivalstvo bolezni dihal niso bile med tremi najpogostejšimi vzroki smrti pri ljudeh, mlajših od 65 let: standardizirana stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal je bila na primer nižja od stopnje umrljivosti zaradi samomora.

Stopnja umrljivosti pri mlajših od 65 let se je v obdobju od 2004 do 2013 v EU-28 zmanjšala za vse glavne vzroke smrti razen za pljučnega raka, kot je prikazano na Sliki 6. To je zlasti veljalo za prometne nesreče in ishemične bolezni srca, pri katerih je stopnja umrljivosti padla za 31,2 % oziroma 26,3 %.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Statistika o vzrokih smrti zagotavlja informacije o vzorcih umrljivosti, s čimer se zagotavljajo informacije o spremembah pri glavnih vzrokih smrti v daljšem časovnem obdobju. Ta vir je podrobneje dokumentiran v tem osnovnem članku, ki zagotavlja informacije o obsegu podatkov, njihovi pravni podlagi, uporabljeni metodologiji ter povezanih pojmih in opredelitvah.

Eurostat je podatke o umrljivosti začel zbirati in razširjati leta 1994. Trenutno se podatki analizirajo glede na:

evropski ožji seznam (v angleščini) 86 vzrokov smrti na podlagi Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB), ki jo je pripravila in jo ureja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO);
spol;
starost;
geografsko regijo (raven NUTS 2).

Letni podatki so navedeni v absolutnih številkah kot bruto stopnje umrljivosti in kot standardizirane stopnje umrljivosti. Ker se večina vzrokov smrti znatno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti izboljšuje primerljivost med državami in v daljšem časovnem obdobju, saj se stopnje umrljivosti lahko izračunajo neodvisno od starostne strukture prebivalstva.

Aprila 2011 je bila sprejeta Uredba Komisije št. 328/2011 ostatistiki vzrokov smrti, ki podrobno določa spremenljivke, analize (razčlenitve) in metapodatke, ki jih morajo predložiti države članice EU.

Za opombe o tem zbiranju podatkov po posameznih državah glej ta dokument z osnovnimi informacijami (v angleščini).

Podatkovni viri

Statistika o vzrokih smrti temelji na dveh stebrih: zdravstvenih informacijah na mrliških listih, ki se lahko uporabijo kot podlaga za ugotavljanje vzroka smrti, ter kodiranju vzrokov smrti po sistemu SZO-MKB. Vse smrti so opredeljene glede na glavni vzrok oz. „bolezen ali poškodbo, ki je sprožila niz bolezenskih stanj, ki so neposredno privedla do smrti, ali okoliščine nezgode ali nasilja, ki so povzročile poškodbo, zaradi katere je oseba umrla“ (opredelitev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (v angleščini)).

Veljavnost in zanesljivost statistike vzrokov smrti je do neke mere odvisna od kakovosti podatkov, ki jih sporočijo zdravniki, pristojni za določitev vzroka smrti. Do nepravilnosti lahko pride iz več razlogov:

napak pri izdaji mrliškega lista;
težav v zvezi z zdravniško diagnozo;
določitve glavnega vzroka smrti;
kodiranja vzroka smrti.

Včasih je vzrok smrti lahko dvoumen: poleg bolezni, ki neposredno privede do smrti, je treba v zdravstvene podatke na mrliškem listu vključiti tudi vzročno verigo, povezano s trpljenjem umrlega. Lahko se navedejo druga bistvena zdravstvena stanja, ki niso povezana z boleznijo, ki neposredno privede do smrti, vendar so negativno vplivala na potek bolezni in s tem tudi privedla do smrti. Dejansko se včasih pojavljajo kritike, da se kodiranje samo ene bolezni kot vzroka smrti zdi vse bolj nerealno glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo in povezane spremembe pri obolevnosti. Za večino umrlih, starih 65 let in več, je določitev samo enega od številnih mogočih vzrokov smrti morda nekoliko zavajajoča. Zato so nekatere države članice EU začele razmišljati o kodiranju več vzrokov smrti. Eurostat države članice EU podpira pri njihovih prizadevanjih za razvoj skupnega samodejnega sistema kodiranja IRIS (v angleščini) za izboljšanje in boljšo primerljivost podatkov o vzrokih smrti v Evropi.

Revidirana evropska standardna populacija

Število smrti zaradi določenega vzroka je mogoče izraziti glede na velikost populacije. Pripravi se lahko standardizirana (namesto bruto) stopnja umrljivosti, ki je neodvisna od starostne in spolne strukture prebivalstva: to se naredi, ker se večina vzrokov smrti bistveno razlikuje glede na starost in spol, uporaba standardiziranih stopenj umrljivosti pa izboljšuje primerljivost stopenj v daljšem časovnem obdobju in med državami.

Evropska standardna populacija, uporabljena za standardizacijo bruto stopenj, je bila iz leta 1976, zato jo je bilo treba prilagoditi spremembam v starostni strukturi prebivalstva EU, ki so se zgodile od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Revidiranaevropska standardna populacija (ESP) je bila sprejeta v dogovoru z državami članicami ter vključuje države članice EU-27 in države Efte na podlagi projekcij prebivalstva, ki so bile leta 2010 izvedene za obdobje 2011–2030; uporablja se od poletja 2013.

Ozadje

Statistika vzrokov smrti, ki je ena najstarejših razpoložljivih zdravstvenih statistik, zagotavlja informacije o spremembah v daljšem časovnem obdobju in razlikah v vzrokih smrti med državami članicami EU. Ima ključno vlogo v splošnem informacijskem sistemu v zvezi z zdravjem v EU. Uporabi se lahko za ugotovitev, s katerimi preventivnimi in zdravstvenimi kurativnimi ukrepi ter katerimi naložbami v raziskave se lahko podaljša pričakovana življenjska doba prebivalstva.

Ker statistika obolevnosti v Evropi ni dovolj izčrpna, se podatki o vzrokih smrti pogosto uporabljajo kot orodje za ocenjevanje zdravstvenih sistemov v EU, pa tudi za oblikovanje z dokazi podprte zdravstvene politike.

EU spodbuja celovit pristop k obravnavanju hudih in kroničnih bolezni z medsektorskim povezovanjem pri pripravi ukrepov v zvezi z dejavniki tveganja ter prizadevanjem za kakovostne zdravstvene sisteme, ki skrbijo za preprečevanje in obvladovanje bolezni, in sicer z naslednjimi dejavnostmi:

pripravo čim bolj zanesljivih in primerljivih nacionalnih statističnih podatkov, ki bodo dali trdno podlago za pripravo učinkovitejših politik;
podporo kampanjam ozaveščanja prebivalstva in preprečevanja bolezni, ki so ciljno usmerjene v rizične skupine in posameznike;
sistematičnim povezovanjem politike in ukrepov, da bi se zmanjšale razlike v zdravju;
vzpostavitvijo partnerstev za posebne bolezni, na primer za raka.