Archive:Proizvodnja in uvoz energije
- Podatki iz marca in maja 2014. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: aprila 2015.
_YB14.png)
(v milijonih ton ekvivalenta nafte) – Vir: Eurostat (ten00076), (ten00080), (ten00077), (ten00079), (ten00078) in (ten00081)
_YB14.png)
(delež skupne količine v %, na podlagi ton ekvivalenta nafte) – Vir: Eurostat (ten00080), (ten00077), (ten00079), (ten00078), (ten00081) in (nrg_107a)
,_EU-28,_2002%E2%80%9312_(2002_%3D_100,_based_on_tonnes_of_oil_equivalent)_YB14.png)
(glede na vrsto goriva), EU-28, 2002–2012
(2002 = 100, na podlagi ton ekvivalenta nafte) – Vir: Eurostat (ten00076), (ten00081), (ten00080), (ten00079), (ten00078) in (ten00077)
_YB14.png)
(delež uvoza iz držav zunaj EU-28, v %) – Vir: Eurostat (nrg_122a), (nrg_123a) in (nrg_124a)
_YB14.png){kind=small}
(delež neto uvoza pri bruto domači porabi in bunkerjih za skladiščenje goriva glede na tone ekvivalenta nafte v %) – Vir: Eurostat (nrg_100a), (nrg_102a) in (nrg_103a)
_YB14.png)
(delež neto uvoza pri bruto domači porabi in bunkerjih za skladiščenje goriva glede na tone ekvivalenta nafte v %) – Vir: Eurostat (tsdcc310) in (nrg_100a)
Odvisnost Evropske unije (EU) od uvoza energije, zlasti nafte in v zadnjem času plina, je glavni razlog za zaskrbljenost politike glede zanesljivosti oskrbe z energijo. Ta članek obravnava proizvodnjo primarne energije v EU in vse večjo odvisnost EU od uvoza energije iz držav nečlanic, ki je posledica primanjkljaja v proizvodnji glede na porabo. Dejansko je leta 2012 več kot polovica (53,4 %) bruto domače porabe energije v EU-28 izvirala iz uvoženih virov.
Glavne statistične ugotovitve
Primarna proizvodnja
Proizvodnja primarne energije v EU-28 je leta 2012 znašala skupaj 794,3 milijona ton ekvivalenta nafte. S tem se je nadaljeval splošni trend upadanja v preteklih letih, z glavno izjemo leta 2010, saj se je proizvodnja okrepila po razmeroma močnem upadu leta 2009, ki je sovpadal s finančno in gospodarsko krizo. V daljšem časovnem obdobju je bila proizvodnja primarne energije v EU-28 leta 2012 za 15,7 % nižja kot desetletje prej. Splošni trend upadanja proizvodnje v EU-28 je vsaj delno mogoče pripisati temu, da so se zaloge surovin izčrpale in/ali so se proizvajalci odločili, da je izkoriščanje omejenih virov negospodarno.
Raven proizvodnje primarne energije med državami članicami EU je bila najvišja v Franciji, ki je imela 16,8-odstotni delež skupne proizvodnje v EU-28, sledila pa sta Nemčija (15,6 %) in Združeno kraljestvo (14,6 %). Glavna sprememba v primerjavi s prejšnjim desetletjem je bil upad deleža Združenega kraljestva, in sicer s 27,1 % – glej Tabelo 1. Edini drugi državi članici, katerih delež je upadal v tem obdobju, sta bili Danska (–0,6 odstotne točke) in Litva (–0,4 odstotne točke). V absolutnem smislu je bil največji porast pri proizvodnji primarne energije v desetih letih pred letom 2012 v Italiji in na Švedskem (porast pri obeh je bil 4,4 milijona ton ekvivalenta nafte) ter na Nizozemskem (porast za 4,3 milijona ton ekvivalenta nafte).
Proizvodnja primarne energije v EU-28 je leta 2012 temeljila na različnih virih energije, od katerih je bila jedrska energija najpomembnejši vir (28,7 % skupne proizvodnje); jedrsko gorivo je imelo pomembno vlogo predvsem v Franciji, Belgiji in na Slovaškem, kjer je bilo vir več kot polovice nacionalne proizvodnje primarne energije. Več kot petina skupne proizvodnje primarne energije v EU-28 je temeljila na obnovljivih virih energije (22,3 %) in trdih gorivih (20,9 %, predvsem premog), medtem ko je bil delež zemeljskega plina nekoliko nižji (16,8 %), preostanek proizvodnje pa je temeljil na surovi nafti (8,9 %) (glej Sliko 1).
Porast primarne proizvodnje iz obnovljivih virov energije je presegel porast iz vseh drugih virov. Porast primarne proizvodnje iz obnovljivih virov energije je bil v obdobju 2002–2012 razmeroma stabilen, pri čemer je proizvodnja nekoliko upadla leta 2011 (glej Sliko 2). V teh desetih letih se je proizvodnja energije iz obnovljivih virov skupno povečala za 81,3 %. V nasprotju s tem so ravni proizvodnje na podlagi drugih primarnih virov energije v tem obdobju na splošno upadale, pri čemer je bil največji upad pri surovi nafti (–53,5 %), zemeljskem plinu (–35,4 %) in trdnih gorivih (–20,7 %), nekoliko zmernejši pa pri jedrski energiji, in sicer za 10,9 %.
Uvoz
Upad v primarni proizvodnji, ki temelji na črnem premogu, lignitu, surovi nafti, zemeljskem plinu in v zadnjem času na jedrski energiji, je privedel do vedno večje odvisnosti EU od uvoza primarne energije, da je lahko zadostila povpraševanju, vendar se je po finančni in gospodarski krizi to stanje stabiliziralo. Uvoz primarne energije v EU-28 je leta 2012 presegel izvoz za približno 922,8 milijona ton ekvivalenta nafte. Največji neto uvozniki primarne energije so na splošno države članice EU z največ prebivalci, z izjemo Združenega kraljestva in Poljske (kjer so še na voljo domače rezerve nafte/zemeljskega plina in premoga). Od leta 2004 je bila edina neto izvoznica primarne energije med državami članicami EU Danska (glej Tabelo 2).
Poreklo uvožene energije v EU-28 se je v zadnjih letih nekoliko spremenilo, pri čemer je Rusija ohranila svoj položaj glavnega dobavitelja surove nafte in zemeljskega plina ter postala vodilni dobavitelj trdnih goriv (glej Tabelo 3). Leta 2012 je približno 33,7 % uvoza surove nafte v EU-28 izviralo iz Rusije, kar je nekoliko manj kot delež iz leta 2010 (34,7 %) in 2011 (34,8 %). Rusija je postala glavni dobavitelj trdnih goriv leta 2006, pri tem je prehitela Južno Afriko, že leta 2004 je prehitela Avstralijo, leta 2002 pa Kolumbijo. Ruski delež v uvozu trdnih goriv v EU-28 je s 13,1 % leta 2002 narasel na 30,0 % do leta 2009, nato pa se je do leta 2012 nekoliko znižal na 25,9 %. Kljub temu zmanjšanju je Rusija leta 2012 ostala glavni vir uvoza trdnih goriv v EU, čeprav je bil njen delež le nekoliko večji od deleža Kolumbije (23,7 %) in Združenih držav (23,0 %). Po drugi strani je ruski delež v uvozu zemeljskega plina v EU-28 med letoma 2002 in 2010 upadel s 45,2 % na 29,5 %, vendar se je zaradi porasta leta 2011 in 2012 ta trend obrnil. Delež Katarja v uvozu zemeljskega plina v EU-28 je z manj kot 1 % leta 2002 narasel na 11,0 % leta 2011, nato pa se je leta 2012 znova znižal na 8,4 %.
Zanesljivost oskrbe EU s primarno energijo je lahko ogrožena, če je visok delež uvoza porazdeljen med razmeroma maloštevilnimi partnerji. Leta 2012 so več kot tri četrtine (76,8 %) uvoza zemeljskega plina v EU-28 izvirale iz Rusije, z Norveške ali iz Alžirije, s čimer je bil uvoz bolj strnjen kot v prejšnjih dveh letih, saj je delež uvoza zemeljskega plina istih treh držav leta 2010 znašal 71,0 %, leta 2011 pa 72,0 %. Podobna analiza kaže, da je leta 2012 53,6 % uvoza surove nafte v EU-28 izviralo iz Rusije, z Norveške in iz Saudove Arabije, medtem ko je 72,6 % uvoza črnega premoga izviralo iz Rusije, Kolumbije in Združenih držav. Nekaj kazalnikov kaže na to, da so se med letoma 2002 in 2012 pojavile nove partnerske države, čeprav obseg uvoza iz teh držav ostaja razmeroma majhen. To velja zlasti za uvoz surove nafte iz Nigerije, Azerbajdžana in Kazahstana ali zemeljskega plina iz Katarja.
Odvisnost EU-28 od uvoza energije, ki je v 80. letih 20. stoletja znašala manj kot 40 % bruto porabe energije, se je do leta 2012 povečala na 53,4 % (glej Tabelo 4). Ta zadnji podatek je pomenil rahlo znižanje stopnje odvisnosti, ki je leta 2008 dosegla kar 54,7 %. Najvišje stopnje energetske odvisnosti leta 2012 so bile evidentirane za surovo nafto (88,2 %) in zemeljski plin (65,8 %). V zadnjem desetletju (med letoma 2002 in 2012) se je odvisnost EU od držav nečlanic glede oskrbe z zemeljskim plinom (14,9 odstotne točke) in surovo nafto (11,9 odstotne točke) povečevala hitreje kot glede oskrbe s trdnimi gorivi (8,9 odstotne točke). Od leta 2004 je bil neto uvoz energije v EU-28 večji od primarne proizvodnje, kar pomeni, da je bil neto uvoz vir oskrbe za več kot polovico bruto domače porabe energije EU-28.
Leta 2012 je bila Danska kot neto izvoznica edina država članica EU z negativno stopnjo odvisnosti (glej Sliko 3). Med preostalimi državami članicami so imele najnižjo stopnjo odvisnosti Estonija, Romunija, Češka in Švedska (samo te države so še poročale o stopnji odvisnosti pod 30,0 %), za razliko od teh držav pa so bili Malta, Luksemburg in Ciper (skoraj) povsem odvisni od uvoza primarne energije.
Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov
Energetski proizvodi, ki so pridobljeni ali zajeti neposredno iz naravnih virov, se imenujejo viri primarne energije, medtem ko se energetski proizvodi, ki so proizvedeni iz virov primarne energije v obratih za pretvorbe, imenujejo pridobljeni proizvodi. Proizvodnja primarne energije obsega nacionalno proizvodnjo virov primarne energije in poteka med izkoriščanjem naravnih virov, na primer v rudnikih, na naftnih poljih, v hidroelektrarnah ali pri proizvodnji biogoriv. Kadar poraba preseže primarno proizvodnjo, je treba primanjkljaj nadomestiti z uvozom primarnih ali pridobljenih proizvodov.
Toplota, proizvedena v reaktorju kot rezultat jedrske cepitve, se obravnava kot primarna proizvodnja jedrske toplote, imenovane tudi jedrska energija. Izračuna se lahko na podlagi dejansko proizvedene toplote ali na podlagi prijavljene bruto proizvodnje električne energije in toplotnega izkoristka jedrske elektrarne. Primarno proizvodnjo premoga in lignita sestavljajo količine pridobljenih ali proizvedenih goriv, izračunanih po postopku za odstranjevanje neaktivnih snovi.
Pretvorba energije iz ene oblike v drugo, kot je na primer proizvodnja elektrike ali toplote v termoelektrarnah ali proizvodnja koksa v koksarnah, se ne obravnava kot primarna proizvodnja.
Neto uvoz se izračuna kot količina uvoza z odbitkom enakovredne količine izvoza. Za uvoz štejejo vsi vnosi na nacionalno ozemlje, razen tranzitne količine (zlasti preko plinovodov in naftovodov); podobno za izvoz šteje celotna količina, ki se izvozi z nacionalnega ozemlja.
Ozadje
Več kot polovica energije v EU-28 prihaja iz držav zunaj EU, ta delež pa se v zadnjem desetletju na splošno zvišuje. Večina te energije prihaja iz Rusije, vendar so njeni spori s tranzitnimi državami v zadnjih letih ogrozili oskrbo; v obdobju od 6. do 20. januarja 2009 je bil na primer moten pretok plina iz Rusije prek Ukrajine.
Evropska komisija je novembra 2008 sprejela drugi strateški pregled energetske politike. V njem obravnava, kako bi lahko EU zmanjšala svojo odvisnost od uvožene energije, s tem pa izboljšala zanesljivost oskrbe z energijo in hkrati zmanjšala emisije toplogrednih plinov. V pregledu se poziva k energetski solidarnosti med državami članicami EU, predložen je akcijski načrt za zanesljivo trajnostno oskrbo z energijo, pregled pa vsebuje tudi sveženj predlogov za energetsko učinkovitost, katerega namen je prihraniti energijo na ključnih področjih, na primer pri stavbah in proizvodih, ki rabijo energijo.
Kot odziv na rusko-ukrajinsko plinsko krizo januarja 2009 je bil pregledan zakonodajni okvir v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in septembra 2009 je Svet Evropske unije sprejel Direktivo 2009/119/ES o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov. Navedeni ukrepi na trgih nafte in plina so bili zasnovani, da bi se zagotovilo učinkovito ukrepanje vseh strani pri preprečevanju in blaženju posledic morebitnih motenj v oskrbi, hkrati pa ustvarili mehanizme za sodelovanje držav članic pri učinkovitem odpravljanju kakršnih koli večjih motenj v oskrbi z nafto ali plinom; vzpostavljen je bil mehanizem za usklajevanje, da bi lahko države članice v nujnih primerih enotno in nemudoma ukrepale.
Široka paleta virov energije ter širok izbor dobaviteljev, transportnih poti in transportnih mehanizmov bosta morda pomembna dejavnika pri zagotavljanju oskrbe z energijo. Oblikovanje zanesljivih partnerstev z državami dobaviteljicami, tranzitnimi državami in državami porabnicami se obravnava kot način zmanjšanja tveganj, ki so povezana z energetsko odvisnostjo EU, zato je Evropska komisija septembra 2011 sprejela sporočilo z naslovom „Energetska politika EU: povezovanje s partnerji zunaj naših meja“ (COM(2011) 539 final).
Novembra 2010 je Evropska komisija sprejela pobudo z naslovom „Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo“ (COM(2010) 639 final). Ta strategija opredeljuje prednostne naloge na področju energetike za naslednjih deset let in določa ukrepe, ki se lahko sprejmejo za spopadanje z različnimi izzivi, vključno z oblikovanjem trga s konkurenčnimi cenami in zanesljivo oskrbo, krepitvijo vodilne vloge na tehnološkem področju in učinkovitimi pogajanji z mednarodnimi partnerji.
V istem mesecu je Evropska komisija sprejela pobudo z naslovom „Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje“ (COM(2010) 677 final). Ta opredeljuje prednostne koridorje EU za transport električne energije, plina in nafte. Predlagana je tudi zbirka orodij za olajšanje pravočasne vzpostavitve navedenih prednostnih infrastruktur.
Izvajajo se tudi številne pobude za razvoj plinovodov med Evropo ter njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami. Te vključujejo Severni tok (North Stream) (od Rusije do EU prek Baltskega morja), ki je začel delovati novembra 2011, Južni tok (od Rusije do EU prek Črnega morja), ki bo predvidoma dokončan do leta 2015, in Transjadranski plinovod (povezuje Turčijo in Italijo prek Grčije in Albanije za prevoz plina z območja Kaspijskega morja v EU).
Glej tudi
- Consumption of energy (v angleščini)
- Electricity production, consumption and market overview (v angleščini)
- Energy statistics introduced (v angleščini)
- Energy price statistics (v angleščini)
- Natural gas market indicators (v angleščini)
- Renewable energy statistics (v angleščini)
- Sustainable development - climate change and energy (v angleščini)
- The EU in the world - energy (v angleščini)
Druge informacije Eurostata
Objave
- Energy balance sheets — 2010-2011 (v angleščini)
- Energy, transport and environment indicators — 2012 edition (v angleščini)
- Panorama of energy: energy statistics to support EU policies and solutions (v angleščini)
Glavne tabele
- Energy (t_nrg), glej (v angleščini):
- Energy statistics - quantities (t_nrg_quant)
- Total production of primary energy (ten00076)
- Primary production of renewable energy (ten00081)
- Energy dependence (tsdcc310)
Podatkovna zbirka
- Energy (nrg), glej (v angleščini):
- Energy statistics - quantities, annual data (nrg_quant)
- Energy statistics - supply, transformation, consumption (nrg_10)
- Energy statistics - imports (by country of origin) (nrg_12)
- Energy statistics - exports (by country of destination) (nrg_13)
Posebni razdelek
- Energy (v angleščini)
Metodologija / Metapodatki
- Energy Statistics Manual (v angleščini)
- Energy statistics - quantities, annual data (datoteka z metapodatki ESMS — nrg_quant_esms) (v angleščini)
Izvirni podatki za tabele in slike (MS Excel)
Energy production and imports: tables and figures (v angleščini)
Zunanje povezave
- Europe's Energy Portal (v angleščini)
- European Commission — DG Energy — Security of supply (v angleščini)
- International Energy Agency (v angleščini)
- OECD–NEA (Nuclear Energy Agency) (v angleščini)