Statistics Explained

Archive:Statistika državnih financ

Revision as of 18:08, 21 December 2016 by Corselo (talk | contribs)
Podatki, pridobljeni 21. aprila 2015. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: konec januarja/začetek februarja 2017. Angleška različica je novejša.'
Slika 1: Javni saldo, 2013 in 2014 (1)
(neto izposojanje ali posojanje konsolidiranega sektorja država, % BDP)
Vir: Eurostat (tec00127)
Tabela 1: Javni saldo in javni dolg, 2011–2014 (1)
(% BDP)
Vir: Eurostat (tec00127) in (tsdde410)
Slika 2: Javni dolg, 2013 in 2014 (1)
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP)
Vir: Eurostat (tsdde410)
Slika 3: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2006–2014 (1)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 4: Razvoj skupnih izdatkov in skupnih prihodkov, 2006–2014 (1)
(milijarda EUR)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 5: Prihodki in izdatki sektorja država, 2014 (1)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2014 (1)
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 7: Glavni sestavni deli prihodkov države, 2014 (1)
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 8: Sestava skupnih izdatkov, 2014 (1)
(% skupnih izdatkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 9: Glavni sestavni deli izdatkov države, 2014 (1)
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 10: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov EU-28, 2006–2014 (1)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)
Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2014 (1)
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)

V tem članku je pojasnjeno, kako so se razvili ključni kazalniki javnih financ v Evropski uniji (EU) in euroobmočju. Zlasti so obravnavani javni (javnofinančni) primanjkljaji, bruto javnofinančni dolg, prihodki in izdatki države ter davki in socialni prispevki, ki so glavni prihodki države.

Ti statistični podatki so ključni kazalniki za opredelitev stanja gospodarstva države članice. V skladu s pogoji Pakta za stabilnost in rast EU so se države članice EU zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranjale pod določenimi mejami: javnofinančni primanjkljaj države članice ne sme preseči –3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme presegati 60 % BDP. Če država članica ne spoštuje teh omejitev, se začne t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP). Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedeni omejitvi primanjkljaja in dolga sta tudi merili za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja sprememba integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (spremenjenih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ.

Glavne statistične ugotovitve

Leta 2014 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-28 in euroobmočju (EA-19) v primerjavi z letom 2013 zmanjšal, dolg sektorja država pa povečal (tako glede na BDP kot v absolutnem smislu).

Javnofinančni primanjkljaj

V EU-28 se je razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in BDP zmanjšalo z –3,2 % leta 2013 na –2,9 % leta 2014, v EA-19 pa z –2,9 % na –2,4 %. Štiri države članice (Danska, Nemčija, Estonija in Luksemburg) so v letu 2014 zajele javnofinančne presežke. 11 držav članic EU, in sicer Bolgarija, Češka, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Romunija, Slovaška in Švedska, so imele leta 2014 primanjkljaj nižji kot –3,0 % BDP (glej Sliko 1)..

Italija je leta 2014 zajela primanjkljaj v višini –3,0 % BDP. Deleži primanjkljaja so bili v letu 2014 višji od –3,0 % BDP v 12 državah članicah EU; največji primanjkljaj (v odstotkih BDP) so imeli Ciper (–8,8 %), Španija (–5,8 %), Hrvaška in Združeno kraljestvo (oba –5,7 %). Od 12 držav članic z deleži primanjkljaja, večjimi od –3,0 % BDP, jih je 10 poročalo o primanjkljaju, večjemu od –3,0 %, tudi za vsako od prejšnjih treh let, tj. za celotno obdobje poročanja, ki je prikazano v Tabeli 1.

Leta 2014 se je javnofinančni primanjkljaj (v razmerju do BDP) v primerjavi z letom 2013 zmanjšal v 10 državah članicah. Dve državi članici (Nizozemska in Združeno kraljestvo) sta tako leta 2013 kot leta 2014 zajeli enak primanjkljaj. Estonija in Danska sta se s primanjkljaja leta 2013 povzpeli na presežek v letu 2014. Nemčija je v letu 2014 zajela nekoliko višji presežek kot leta 2013, medtem ko se je presežek, zajet v Luksemburgu, med letoma 2013 in 2014 rahlo zmanjšal. Preostalih 12 držav članic EU je leta 2014 zajelo večji primanjkljaj kot leta 2013.

Javni dolg

V EU-28 se je razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo s 85,5 % ob koncu leta 2013 na 86,8 % ob koncu leta 2014, v EA-19 pa z 90,9 % na 91,9 %. Leta 2014 je skupno 16 držav članic EU poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP. Konec leta 2014 so bila najnižja razmerja med javnim dolgom in BDP zajeta v Estoniji (10,6 %), Luksemburgu (23,6 %) in Bolgariji (27,6 %) – glej Sliko 2.

Leta 2014 se je v primerjavi z letom 2013 razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo v 20 državah članicah EU, medtem ko se je delež javnega dolga zmanjšal v osmih državah članicah: na Irskem (–13,5 odstotne točke BDP), Poljskem (–5,6 odstotne točke BDP), Češkem, v Nemčiji, na Malti, Slovaškem, Madžarskem in v Luksemburgu. Najbolj se je delež dolga od leta 2013 do leta 2014 povečal v Sloveniji (10,6 odstotne točke) in Bolgariji (9,3 odstotne točke).

Prihodki in izdatki sektorja država

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot odstotek skupnih prihodkov in izdatkov sektorja država v razmerju do BDP. V EU-28 so skupni prihodki sektorja država leta 2014 znašali 45,2 % BDP (45,4 % BDP leta 2013), izdatki pa 48,1 % BDP (48,6 % leta 2013). V EA-19 so leta 2014 skupni izdatki sektorja država znašali 49,0 % BDP (49,4 % BDP leta 2013), skupni prihodki pa 46,6 % BDP (nespremenjeno v primerjavi z letom 2013) – glej Sliko 3.

Skupni izdatki EU-28 in EA-19, izraženi kot odstotek BDP, so se zmanjšali med letoma 2006 in 2007, se nato močno povečali med letoma 2007 in 2009 ter v letu 2009 dosegli 50,3 % BDP v EU-28 in 50,6 % BDP v EA-19. Skupni izdatki v obeh območjih so se nato zmanjšali med letoma 2009 in 2011, povečali leta 2012 in se nato počasi zmanjševali do leta 2014.

V absolutnem smislu so se skupni izdatki sektorja država počasi povečevali v obdobju od leta 2006 do leta 2014 tako v EU-28 kot v EA-19 (razen rahlega zmanjšanja v EA-19 med letoma 2010 in 2011; glej Sliko 4). Prihodki so se v celotnem obdobju 2009–2014 povečevali enakomerneje, kar je vodilo v povečanje primanjkljaja. Vendar so se prihodki sektorja država med letoma 2008 in 2009 zmanjšali v obeh območjih, in sicer za 378 milijard EUR v EU-28 in za 155 milijard EUR v EA-19.

Medtem ko so se izdatki sektorja država v EU-28 med letoma 2009 in 2014 na splošno povečali za 543 milijard EUR , so se prihodki sektorja država v EU-28 povečali za 958 milijard EUR . Podobno so se v EA-19 v istem obdobju izdatki sektorja država povečali za 264 milijard EUR , prihodki pa za 595 milijard EUR .

Raven izdatkov in prihodkov sektorja država se po državah članicah EU precej razlikuje (glej Sliko 5). Leta 2014 so bile države članice EU z najvišjim deležem kombiniranih izdatkov in prihodkov sektorja država v razmerju do BDP (več kot 100 %) Danska, Finska, Francija, Belgija, Švedska in Avstrija. Norveška je prav tako zajela delež, višji od 100 %. Šest držav članic EU (Romunija, Litva, Latvija, Irska, Bolgarija in Estonija) je imelo razmeroma nizko kombinirano razmerje (manj kot 80 % BDP), tako kot Švica med državami EFTA.

V EU-28 so glavni sestavni deli skupnih prihodkov sektorja država davki in neto socialni prispevki (glej Sliko 6). Leta 2014 so davki obsegali 58,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in 55,5 % v EA-19, neto socialni prispevki pa so znašali 29,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in 33,3 % v EA-19. Tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo in plačila za netržno proizvodnjo (prodaja /nadomestila in investicije iz lastne proizvodnje) so obsegale 6,9 % skupnih prihodkov tako v EU-28 kot tudi v EA-19. Dohodek od lastnine (predvsem obresti, dividende in najemnine) je obsegal 2,2 % skupnih prihodkov v EU-28 in 2,0 % v EA-19.

Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se je med državami članicami EU močno razlikovala. Tako so na primer leta 2014 na Slovaškem, v Litvi, na Češkem in v Sloveniji davki predstavljali manj kot 50 % prihodkov sektorja država, na Danskem oziroma Švedskem pa 86,4 % oziroma 77,9 % skupnih prihodkov sektorja država (glej Sliko 7).

Največji delež izdatkov sektorja država v EU-28 je leta 2014 obsegala prerazdelitev dohodka v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej Sliki 8 in 9). Socialni transferji (socialni prejemki in socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja) so obsegali 43,6 % skupnih izdatkov v EU-28 in 47,1 % v EA-19. Sredstva za zaposlene so predstavljala 21,4 % izdatkov sektorja država v EU-28 in 21,0 % v EA-19. Vmesna potrošnja je obsegala 13,4 % skupnih izdatkov v EU-28 in 10,7 % skupnih izdatkov v EA-19. Dohodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, je predstavljal 5,3 % izdatkov sektorja država v EU-28 in 5,4 % v EA-19. Bruto investicije v osnovna sredstva (predvsem naložbe) so obsegale 6,0 % skupnih izdatkov v EU-28 in 5,5 % v EA-19.

Glavne vrste prihodkov sektorja država so tekoči davki na dohodek in premoženje ipd., davki na proizvodnjo in uvoz ter neto socialni prispevki, medtem ko so davki na kapital leta 2014 obsegali le 0,3 % BDP EU-28. Leta 2014 so v EU-28 davki na proizvodnjo in uvoz znašali 13,5 % BDP, tekoči davki na dohodek in premoženje ipd. 12,9 % BDP, neto socialni prispevki pa 13,5 % BDP. Glede na BDP so se v EU-28 prihodki iz navedenih treh kategorij davkov v obdobju 2010–2013 povečali, pri čemer so se najbolj povečali tekoči davki na dohodek in premoženje ipd. (glej Sliko 10). V času gospodarske in finančne krize pa je bil upad največji prav v tej kategoriji.

Struktura davčnih prihodkov se je po državah članicah leta 2014 zelo razlikovala (glej Sliko 11). Pričakovano so bile države z relativno visokimi ravnmi izdatkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (v razmerju do BDP). Leta 2014 je imela na primer Danska najvišje prihodke iz glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov, in sicer 51,4 %, sledili pa sta ji Francija (47,4 %) in Belgija (46,2 %). Delež BDP na podlagi takih prihodkov je bil nižji od 30 % v štirih državah članicah EU (Romuniji, Litvi, Bolgariji in Latviji), pa tudi Švici (podatki iz leta 2013).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem določa, da morajo države članice EU Evropski komisiji sporočiti svoje statistične podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra vsako leto. Poleg tega Eurostat v okviru programa pošiljanja zbira več podrobnih podatkov o javnih financah in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) in podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja.

Podatki iz tega članka ustrezajo glavnim postavkam prihodkov in izdatkov sektorja država, ki se pripravijo na osnovi nacionalnih računov (ESR 2010). Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi izdatki, vključno s kapitalskimi izdatki (zlasti bruto investicijami v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju /neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavek 2.111). Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država, regionalna država (če je primerno), lokalna država in skladi socialne varnosti (če je primerno).

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje /neto posojanje sektorja država, ki se sporoči za namene postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni konsolidiran bruto državni dolg ob koncu leta, izmerjen po nominalni vrednosti.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 2010 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., neto socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke izdatkov vključujejo sredstva za (javne) uslužbence, izdatke za socialne prejemke (socialni prejemki in socialni transferji v naravi za tržno proizvodnjo, ki jo kupijo sektor država in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG)), obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni izdatki sektorja država so v ESR 2010 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje ipd., izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi, socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja, drugi tekoči transferji, prilagoditve za spremembo pokojninskih pravic, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država v okviru ESR 2010, morajo biti konsolidirani za določene transakcije nacionalnih računov, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. dohodek od lastnine, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji, odpravijo ali ukinejo. Za te transakcije bi bilo treba podatke o podsektorjih uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke, ki zajemajo dohodek od lastnine, druge tekoče transferje in kapitalske transferje, ki so konsolidirane. Za te postavke ter posledično za skupne prihodke in skupne izdatke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v denarju ali naravi) pobirajo centralna, regionalna in lokalna država ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

  • davki na dohodek in premoženje ipd., vključno z vsemi obveznimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
  • davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
  • neto socialni prispevki, vključno z vsemi dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev in gospodinjstev, pripisanimi socialnimi prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno, ter dvema dodatnima pripisanima postavkama (dodatni socialni prejemki gospodinjstev in zaračunane storitve shem socialnega zavarovanja).

Ozadje

Zaradi finančne in gospodarske krize se številne evropske vlade soočajo z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejemajo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati skušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev na škodo drugih držav EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati –3 % BDP, delež javnega dolga v razmerju do BDP pa ne sme presegati (ali se mora nagibati k) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Vsako leto države članice EU Evropski komisiji predložijo podrobne podatke o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno visok. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Statistika državnih financ (EDP in ESR 2010) (t_gov_gfs10)
Statistika državnih financ – pretekli podatki ESR95 (t_gov_h)

Podatkovna zbirka

Statistika državnih financ (EDP in ESR 2010) (gov_gfs10)
Statistika državnih financ – pretekli podatki ESR 95 (gov_h)
Pogojne obveznosti države in morebitne obveznosti (gov_cl)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Druge informacije

Zunanje povezave


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistika_državnih_financ&oldid=321226"