Industrija in podjetništvo
Inovacije
Inovacije so kisik podjetja
Inovacije so kisik podjetja. Podjetja, ki niso inovativna in ne držijo koraka s tehnološkim napredkom, postopno izgubljajo tržni delež in tvegajo propad. Brez kisika se pač ne da dihati.
Inovativnosti ni brez naložb. Industrija je bila pri tem vedno odločilni dejavnik: proizvodnja največ vlaga v raziskave in razvoj zasebnega sektorja EU, in sicer 80 % vseh naložb skupaj. A narediti je treba še veliko več.
Evropski raziskovalci so vodilni na številnih področjih, prijavijo številne najprodornejše patente, manj uspešni pa so pri pretvarjanju znanstvenih dosežkov v gospodarsko prednost. Dober primer so litijeve baterije: evropska podjetja imajo v lasti več kot 30 % povezanih patentov, toda v EU teh baterij ne izdelujemo.
Inovacije so neenakomerno porazdeljene po EU. Bojazen vzbujajo tudi podatki iz najnovejšega letnega pregleda Evropske komisije, saj kažejo vse večji prepad med najbolj in najmanj inovativnimi državami.
Inovativnost bi morala postati skupni cilj vseh držav članic, njihova prizadevanja usklajena. Evropska komisija je prav zato pripravila načrte za Unijo inovacij in predlagala skupno strategijo, s katero bi spodbudili vlaganje v posamezne inovativne sektorje, ki veljajo za gonilo inovativnosti v gospodarstvu EU na splošno.
Naša industrijska politika določa šest prednostnih področij vlaganja v inovativnost, med njimi: dostop do finančnih sredstev, spodbujanje podjetništva, spodbujanje povpraševanja po inovativnih rešitvah in spodbujanje netehnoloških inovacij.
Med področja, ki jim namenjamo veliko pozornosti, sodijo še ključne omogočitvene tehnologije, denimo mikro- in nanotehnologija, napredni materiali, industrijska biotehnologija, fotonika, nanotehnologija in napredni sistemi načrtovanja proizvodnje. Tržni delež za ključne omogočitvene tehnologije se bo do leta 2015 predvidoma povečal za 50 %, tj. od 646 milijard evrov na več kot bilijon evrov, kar je enako približno 8 % BDP Evropske unije.
Nove tehnologije bodo korenito spremenile tehniko (denimo inteligentni materiali) in izdelavo blaga (npr. s 3D-tiskanjem) ter postavile povsem nova pravila za tradicionalne trge, na primer za pametna omrežja, električna vozila in bioplastiko. Toda poleg visokotehnoloških panog podpiramo tudi vse pomembne inovacije malih in srednjih evropskih tehnoloških podjetij.
Inovativni izdelki ne padejo kar z neba, ampak navadno nastanejo po desetletjih majhnih izboljšav obstoječih tehnologij. Evropa je takorekoč tehnološki rudnik zlata, saj je med tehnološko najbolj razvitimi in na tehnologiji temelječimi predeli sveta. Če se opremo na naše ogromno tehnološko bogastvo, lahko že z malo truda dosežemo izjemne rezultate.
Več 
