Poročilo o izvajanju sporočila Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU

Reports

Datum: 23 mar 2020

Obdobje: 2014-2020

Tema: Environment, Outermost regions, Business support, Transport, Research & Development

Jeziki:   bg | cs | da | de | el | en | es | et | fi | fr | hr | hu | it | lt | lv | mt | nl | pl | pt | ro | sk | sl | sv

To poročilo vsebuje pregled napredka, doseženega pri izvajanju sporočila z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo).

Najbolj oddaljene regije EU – Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik, Mayotte, Reunion in Saint-Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija) – imajo stalno težave, povezane z njihovo odročnostjo, majhnostjo, ranljivostjo za podnebne spremembe in otoško lego, ki zavirajo njihovo rast ter razvoj. Glede na to Pogodba o delovanju Evropske unije (člen 349 PDEU) določa posebne ukrepe v podporo najbolj oddaljenim regijam, med katerimi so prilagojeni pogoji za uporabo prava EU v teh regijah in dostop do programov EU.

Najbolj oddaljene regije so razpršene po Atlantskem oceanu, Karibih, Latinski Ameriki in Indijskem oceanu, EU pa zagotavljajo edinstvene prednosti: bogato biotsko raznovrstnost, strateško lego za dejavnosti na področju vesolja in astrofizike, obsežne pomorske ekonomske cone ter bližino drugih celin.Komisija je oktobra 2017 sprejela Sporočilo, s katerim utrjuje partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami in zadevnimi državami članicami ter krepi zavezo podpori tem regijam na njihovi poti k rasti. Svet je aprila 2018 pozdravil Sporočilo in Komisijo pozval, naj si še naprej prizadeva za posebne ukrepe za te regije v skladu s členom 349 PDEU.

V tem poročilu so predstavljeni ukrepi, ki so jih Komisija, najbolj oddaljene regije in zadevne države članice sprejele v sektorjih, določenih v Sporočilu; v njem so poudarjeni dosežki in predlagane usmeritve prizadevanj na obravnavanje podnebnih sprememb, zaščito biotske raznovrstnosti, uvedbo krožnega gospodarstva in povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Navedeno so ključni izzivi teh regij, kot so priznani v vodilni pobudi evropski zeleni dogovor, v kateri je poudarjeno, da bo Komisija posebno pozornost namenila najbolj oddaljenim regijam, pri čemer bo upoštevala njihovo ranljivost za podnebne spremembe in naravne nesreče ter njihove edinstvene prednosti, kot so biotska raznovrstnost in obnovljivi viri energije. V poročilu je poudarjena tudi potreba po krepitvi prizadevanj v drugih ključnih sektorjih, kot sta modro gospodarstvo in povezljivost.