Statistics Explained

Statistika potniškega prometa

Revision as of 09:12, 18 December 2020 by EXT-S-Allen (talk | contribs)


Podatki pridobljeni julija 2020.

Predvidena posodobitev članka: novembra 2021.

Poudarki

V EU-27 je leta 2018 več kot 8 milijard potnikov potovalo po nacionalnih železniških omrežjih.

Leta 2018 je skoraj 1 milijarda potnikov potovala prek letališč v EU-27.

File:Air transport of passengers, extra-EU, 2018-SL.png
Zračni prevoz potnikov v države zunaj EU-27, EU-27, 2018
Vir: Eurostat (avia_paexcc)


V tem članku so navedene podrobnosti o trenutnih razmerah in najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi s statistiko o prevozu potnikov v Evropski uniji (EU-27) glede na najnovejše razpoložljive podatke. V njem so predstavljene informacije o prevozu potnikov glede na različne načine prevoza, kot so cestni, železniški, zračni in pomorski prevoz. Med njimi je glavni način prevoza potnikov prevoz z osebnim avtomobilom, in sicer zaradi želje po večji mobilnosti in prilagodljivosti. Vendar so se zaradi velike odvisnosti od osebnega avtomobila kot prevoznega sredstva na številnih urbanih območjih in glavnih prometnih žilah po vsej EU-27 povečali zastoji in onesnaženost.

Celotni članek

Modalna razdelitev potnikov v notranjem prevozu potnikov

Slika 1 kaže, da so osebni avtomobili leta 2017 predstavljali 82,9 % notranjega prevoza potnikov v EU-27, pri čemer so potovalni avtobusi, avtobusi in trolejbusi (9,4 %) ter potniški vlaki (7,8 %) predstavljali manj kot desetino vsega prometa (izmerjenega s številom potniških kilometrov).

Slika 1: Modalna razdelitev notranjega prevoza potnikov, 2017
(kot odstotni delež potniških kilometrov)
Vir: Eurostat (tran_hv_psmod)

Osebni avtomobil je bil v vseh državah članicah EU-27 daleč najpogostejši način prevoza potnikov. V Litvi so osebni avtomobili leta 2017 predstavljali 91 % celotnega prevoza potnikov. Slovaška, Češka in Madžarska so bile edine države članice EU-27, v katerih delež osebnih avtomobilov ni presegal treh četrtin. Na Madžarskem se je to odražalo v največjem deležu avtobusov (21,1 %) med državami članicami EU-27. Še večji delež je bil zabeležen za državi kandidatki Turčijo (28,2 %) in Severno Makedonijo (22,2 %). Najmanjši delež za potovalne avtobuse, avtobuse in trolejbuse je imela Nizozemska (2,9 %). Državi članici EU-27 z največjim deležem železniškega prevoza potnikov sta bili Avstrija (11,9 %) in Nizozemska (11,4 %). Vendar sta bila ta deleža veliko manjša od deleža Švice, tj. države Efte, v kateri so vlaki leta 2017 predstavljali 19,7 % celotnega prevoza potnikov. Hkrati je bil ta delež manjši od 2,0 % v Sloveniji, Litvi in Grčiji ter v državah kandidatkah za članstvo Severni Makedoniji in Turčiji.

Potniki v železniškem prevozu

Kar zadeva železniški prevoz, je leta 2018 v nacionalnih železniških omrežjih v EU potovalo 8 milijard potnikov (tabela 1). Opozoriti je treba, da je mednarodni prevoz v vseh državah predstavljal manj kot 8 % celotnega železniškega potniškega prevoza, izjema pa je Luksemburg z 26 % mednarodnega prevoza. Na splošno je 19 držav članic EU-27 poročalo o povečanjih, tri pa so poročale o zmanjšanju skupnega števila prepeljanih potnikov med letoma 2017 in 2018 (Ciper in Malta nimata železnic, za Belgijo, Madžarsko in Nizozemsko pa so podatki zaupni). Največja povečanja so bila evidentirana v Litvi (+11,7 %), Grčiji (+9,4 %), na Švedskem (+7,3 %) in v Avstriji (+7,1 %). Tudi v državi kandidatki Turčiji se je število znatno povečalo (+17,8 %). Nasprotno se je prevoz potnikov zmanjšal za 3,9 % v Romuniji in 2,4 % v Franciji.

Tabela 1: Železniški prevoz potnikov po vrstah prevoza, 2017–2018
(v tisočih potnikov)
Vir: Eurostat (rail_pa_typepas) in (rail_pa_quarta)

Kar zadeva razvoj nacionalnega prevoza med letoma 2017 in 2018, je največji porast evidentirala Litva (+11,5 %), sledile pa so ji Grčija (+9,4 %), Švedska (+8,1 %) in Avstrija (+7,1 %). Na drugi strani je Romunija evidentirala največje zmanjšanje (–3.9 %).

Da bi se primerjal relativni pomen železniškega prevoza med državami, se lahko podatki normalizirajo tako, da se prevoz potnikov prikaže glede na prebivalstvo (slika 2). Leta 2018 je bilo po nacionalnem železniškem omrežju v Avstriji, Franciji, na Švedskem, v Franciji in Nemčiji povprečno prepotovanih več kot 1 000 potniških kilometrov na prebivalca, kar je bilo precej pod ravnjo, evidentirano v Švici (2 133 potniških kilometrov na prebivalca). Nasprotno so bile med 22 državami članicami EU-27, ki imajo železnice in za katere so podatki na voljo, leta 2018 najkrajše povprečne prepotovane razdalje na nacionalnih železniških omrežjih evidentirane v Grčiji (103 potniški kilometri na prebivalca) in Litvi (121 potniških kilometrov na prebivalca), medtem ko sta bili ravni v državah kandidatkah Turčiji (68 potniških kilometrov na prebivalca) in Severni Makedoniji (30 potniških kilometrov na prebivalca) še nižji.

Slika 2: Železniški prevoz potnikov po vrstah prevoza, 2018
(v potniških kilometrih na prebivalca)
Vir: Eurostat (rail_pa_typepas) in (demo_gind)

Kar zadeva mednarodni železniški prevoz, so bile edine države članice EU-27, ki so za leto 2018 poročale o ravneh, višjih od 100 potniških kilometrov na prebivalca, Luksemburg (213 potniških kilometrov na prebivalca), Češka (160 potniških kilometrov na prebivalca) in Francija (143 potniških kilometrov na prebivalca). Navedena raven je bila presežena tudi v Švici, ki je država Efte (128 potniških kilometrov na prebivalca). Ti podatki lahko med drugim kažejo bližino mednarodnih meja, pomen čezmejnih delavcev znotraj delovne sile, dostop do visokohitrostnih železniških povezav in dejstvo, ali prek določene države potekajo mednarodni prometni koridorji.

Potniki v zračnem prevozu

Skupno število prepeljanih letalskih potnikov je leta 2018 na ravni EU-27 doseglo skoraj 1 milijardo (slika 3). Leta 2018 je bila Nemčija država članica EU-27 z največjim številom prepeljanih potnikov (222 milijonov potnikov), sledili pa sta ji Španija (221 milijonov potnikov) in Francija (162 milijonov potnikov). Te tri države so skupaj z Italijo predstavljale 58 % celotnega zračnega prevoza vseh 27 držav članic. (Tega deleža ni mogoče izračunati z uporabo vrednosti za EU-27, ki za nacionalne in mednarodne lete znotraj EU-27 izključuje dvojno štetje, tj. izključuje štetje istega potnika tako ob odhodu kot ob prihodu). Na drugi strani lestvice je Slovenija evidentirala 1,8 milijona potnikov.

Polovica zračnega prevoza potnikov se je nanašala na lete zunaj EU-27 (50 %), nacionalni prevoz in mednarodni prevoz znotraj EU-27 pa sta predstavljala 16 % oziroma 34 % zračnega prevoza potnikov. V skoraj vseh državah članicah EU-27 prevladuje mednarodni prevoz znotraj EU-27, pri čemer delež znaša 37 % za Francijo in 76 % za Luksemburg. Izjeme so Francija, Irska, Ciper, Nizozemska, Slovaška in Slovenija, ki imajo večji delež prevoza zunaj EU-27 kot delež mednarodnega prevoza znotraj EU-27. Največji delež prevoza zunaj EU-27 je imel Ciper (60 %), najmanjši pa Luksemburg (24 %). Za vse države EU-27 je bil delež nacionalnega prevoza nižji od deleža mednarodnega prevoza znotraj EU-27 in deleža prevoza zunaj EU-27. Največje deleže nacionalnega prevoza so evidentirali v Italiji (21 %), na Švedskem (20 %), v Franciji (19 %), Španiji (18 %) in Grčiji (16 %).

Slika 3: Zračni prevoz potnikov po vrstah prevoza, 2018
(v milijonih prepeljanih potnikov)
Vir: Eurostat (avia_paoc)

Leta 2018 je bilo pariško letališče Charles de Gaulle po številu prepeljanih potnikov najprometnejše letališče v EU-27, saj je bilo evidentiranih 72 milijonov prihodov in odhodov potnikov (slika  4). Od leta 2002 ostaja najbolj obremenjeno letališče v EU-27. Sledili sta mu Amsterdam/Schiphol (71 milijonov) in Frankfurt/Main (69 milijonov).

Velika večina potnikov na teh treh najprometnejših letališčih je potovala na mednarodnih letih, pri čemer je bil najmanjši delež takih potnikov evidentiran na letališču Frankfurt (89 %), na amsterdamskem letališču Schiphol pa je znašal skoraj 100 %. Nasprotno so nacionalni leti predstavljali 28 % vseh letov, ki jih je 56 milijonov potnikov leta 2018 opravilo na četrtem najprometnejšem potniškem letališču v EU-27, tj. letališču Adolfo Suárez Madrid-Barajas. Razmeroma veliki deleži potnikov so bili evidentirani tudi za dohodne in odhodne nacionalne lete na pariškem letališču Orly (43 %), letališču Barcelona/El Prat in rimskem letališču Fiumicino (obe približno 27 %).

Slika 4: 15 največjih letališč v EU-27, 2018
(v milijonih prepeljanih potnikov)
Vir: Eurostat (avia_paoa)

Na karti 1 so prikazani nekateri elementi zračnega prevoza potnikov v države zunaj EU-27. Daleč najpomembnejša partnerska regija je bila „preostala Evropa (zunaj EU-27“), ki je predstavljala 60 % zračnega prevoza potnikov zunaj EU-27. S povečanjem za 18,6 % med letoma 2017 in 2018 je „indijska podcelina“ partnerska svetovna regija z največjim povečanjem prevoza potnikov za EU-27, sledita pa ji „Severna Afrika“ (+17,5 %) in „azijske republike nekdanje Sovjetske zveze“ (+15,1 %). Zračni prevoz potnikov zunaj EU-27 se je povečal za vse regije sveta, razen za „Srednjo Ameriko in Karibe“ (–0,6 %).

Karta 1: Zračni prevoz potnikov v države zunaj EU-27, EU-27, 2018
Vir: Eurostat (avia_paexcc)

Potniki v pomorskem prevozu

Kar zadeva pomorski prevoz, je bilo skupno število potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU-27, leta 2018 ocenjeno na približno 410 milijonov, kar pomeni povečanje za 5,6 % v primerjavi s prejšnjim letom (slika 2). V nasprotju s premiki blaga, pri katerih se v pristaniščih EU-27 raztovori približno 60 %, natovori pa 40 % blaga, je razlika med številom potnikov, ki se v pristaniščih EU-27 izkrcajo („prihodi“), in potnikov, ki se v njih vkrcajo („odhodi“), na splošno majhna. To je posledica dejstva, da pomorski potniški prevoz v Evropi večinoma opravljajo izvajalci nacionalnih trajektnih storitev ali trajektnih storitev znotraj EU-27, pri čemer se isti potnik v statistiki pretoka skozi pristanišča šteje dvakrat (prvič, ko se vkrca na trajekt v enem pristanišču EU-27, in drugič, ko se z istega trajekta izkrca v drugem pristanišču EU-27).

Skupni delež italijanskih in grških pristanišč, skozi katera je potovalo 85,4 milijona oziroma 72,5 milijona potnikov v pomorskem prevozu, je znašal 38,5 % skupnega števila potnikov, ki so se leta 2018 vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU-27. Zato sta Italija in Grčija ostali glavni državi, kar zadeva pomorski prevoz potnikov EU-27. V Italiji se je število potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali, v primerjavi z letom 2017 znatno povečalo (+15,6 %). Dvema vodilnima državama je sledila Danska s 43,8 milijona potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali v letu 2018, kar pomeni 2,2-odstotno povečanje od leta 2017.

Tabela 2: Število potnikov v pomorskem prevozu, ki so se vkrcali in izkrcali, za vsa pristanišča, 2015–2018
(v tisočih potnikov)
Vir: Eurostat (mar_mp_aa) in (mar_mp_aa_cphd)

Leta 2018 so bila v primerjavi s prejšnjim letom največja relativna povečanja pomorskega potniškega prevoza evidentirana v Bolgariji (+20,9 % z nizkega izhodišča), Španiji (+16,8 %) in Italiji (+15,6 %). Nasprotno so bila največja relativna zmanjšanja evidentirana v Romuniji (leta 2018 ni bilo prepeljanih potnikov), na Cipru (–60,9 % z nizkega izhodišča), v Sloveniji (–21,1 % z nizkega izhodišča) in Belgiji (–11,3 %).

Čeprav so potniki na križarjenjih predstavljali samo 3,3 % skupnega števila potnikov, ki so se leta 2018 vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU-27, ti potniki igrajo pomembno vlogo v pristaniščih in državah, v katerih je največ prometa ladij na križarjenju. Skoraj 78 % vseh potnikov na križarjenjih, ki so se leta 2018 vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU-27, je to storilo v pristaniščih ene od treh držav: Italije, Španije in Nemčije. Ti podatki ne vključujejo potnikov na križarjenjih na enodnevnih izletih v pristaniščih EU-27.

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Večina statistike notranjega prevoza potnikov temelji na premikih vozil v vsaki od držav poročevalk ne glede na to, v kateri državi je to vozilo ali plovilo registrirano („načelo teritorialnosti“). Zato se merilo potniških kilometrov (pkm, ki pomeni enega potnika, ki prepotuje en kilometer) na splošno šteje za zanesljivejše merilo, saj se s štetjem potnikov poveča tveganje dvojnega štetja, zlasti kar zadeva mednarodni prevoz. Pri cestnem prevozu potnikov metodologija, uporabljena v državah članicah EU, ni usklajena.

Z modalno razdelitvijo notranjega prevoza potnikov se prevoz opredeli glede na osebne avtomobile, potovalne avtobuse, avtobuse in trolejbuse ter vlake. Na splošno zadeva premike na nacionalnem ozemlju, ne glede na to, v kateri državi je vozilo registrirano. Modalna razdelitev prevoza potnikov je opredeljena kot delež vsakega načina prevoza (v odstotkih) in temelji na podatkih, izraženih v potniških kilometrih. V tem članku v notranji prevoz potnikov niso vključene domače storitve zračnega in vodnega prevoza (notranji zračni in pomorski prevoz).

Potniki v železniškem prevozu

Potnik v železniškem prevozu je katera koli oseba, ki potuje z vlakom, razen vlakovnega osebja. Podatki o potnikih v železniškem prevozu se ne nanašajo na Malto in Ciper (ali Islandijo), saj te države nimajo železnic. Letna statistika potnikov v nacionalnem in mednarodnem železniškem prevozu na splošno zajema le večja železniška prevozniška podjetja, čeprav nekatere države sporočajo podrobne podatke za vse operaterje v železniškem prevozu.

Potniki v zračnem prevozu

Statistika zračnega prevoza se nanaša na nacionalni in mednarodni prevoz, izmerjen glede na število prepeljanih potnikov, pri čemer se informacije zbirajo za prihode in odhode. Prepeljani potniki v zračnem prevozu so vsi potniki na določenem letu, ki se preštejejo samo enkrat in ne večkrat na vsaki posamezni etapi leta. Potniki v zračnem prevozu vključujejo vse potnike, ki prinašajo prihodke ali ne, katerih potovanje se začne ali konča na letališču, ki poroča, in tranzitne potnike, ki se letu priključijo ali ga zapustijo na letališču, ki poroča, razen potnikov v neposrednem tranzitu. Statistika o zračnem prevozu se zbira mesečno, četrtletno in letno, čeprav je v tem članku predstavljena samo letna statistika. Statistika potnikov v zračnem prevozu vključuje tudi število komercialnih potniških letov ter informacije o posameznih progah in številu razpoložljivih sedežev. Letni podatki so od leta 2003 na voljo za večino držav članic EU.

Potniki v pomorskem prevozu

Podatki o pomorskem prevozu so na splošno na voljo od leta 2001, čeprav jih nekatere države članice EU zagotavljajo od leta 1997. Statistike pomorskega prevoza ne pošiljajo Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška, saj so to neobalne države in nimajo pomorskega prevoza; enako velja za Lihtenštajn in Švico.

Potnik v pomorskem prevozu je opredeljen kot katera koli oseba, ki potuje po morju s trgovsko ladjo. Za potnike se ne štejejo strežno osebje in potujoči člani posadke, ki ne plačajo vozovnice, čeprav niso v službi. Prav tako se ne štejejo dojenčki v naročju. Do dvojnega štetja lahko pride, če podatke sporočita tako pristanišče vkrcanja kot pristanišče izkrcanja. To je precej običajno za pomorski prevoz potnikov, ki je na splošno dejavnost na razmeroma kratke razdalje.

Ozadje

Prometna politika EU si prizadeva zagotoviti, da so potniki obravnavani po enakih osnovnih standardih, kamor koli v EU potujejo. Potniki že imajo številne pravice, ki zajemajo različna področja, kot so informacije o potovanju, rezervacije in cene vozovnic, škoda na njihovi prtljagi, zamude in odpovedi ali težave z organiziranimi počitnicami. Ob upoštevanju navedenega EU pripravlja zakonodajo za zaščito pravic potnikov v zvezi z različnimi načini prevoza:

Oblikovane so bile tudi posebne določbe, ki potnikom z omejeno mobilnostjo zagotavljajo potrebno infrastrukturo in preprečujejo nepravično zavrnitev prevoza. Uredba (ES) št. 1107/2006 določa pravice invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu.

Evropska komisija je decembra 2011 sprejela Evropsko vizijo za potnike: sporočilo o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza (COM(2011) 898 final). Z njo je potrdila prizadevanja za uvedbo ukrepov za varstvo potnikov pri vseh načinih prevoza in ugotovila, da se sklop pravic ne izvaja v celoti. Namen sporočila je konsolidirati dosedanje delo in si prizadevati za doslednejšo, učinkovitejšo in bolj usklajeno izvajanje pravic ter boljše razumevanje med potniki.

Evropska komisija je marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011) 144 final). Ta celovita strategija vsebuje načrt za 40 posebnih pobud za vzpostavitev konkurenčnega prometnega sistema v 10-letnem obdobju, s katerim naj bi se okrepila mobilnost, odpravile glavne ovire na ključnih področjih ter spodbudila rast in zaposlovanje.

Več podrobnosti o predlogih Evropske komisije glede pobud na področju prometne politike je navedenih v uvodnem članku o prometu v EU.

Neposreden dostop

Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Prikazi




Transport, volume and modal split (t_tran_hv)
Volume of passenger transport relative to GDP (tsdtr240)
Modal split of passenger transport (tsdtr210)
Railway transport (t_rail)
Rail transport of passengers (ttr00015)
Air transport (t_avia)
Air transport of passengers (ttr00012)
Multimodal data (tran)
Transport, volume and modal split (tran_hv)
Volume of passenger transport relative to GDP (tran_hv_pstra)
Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Railway transport (rail)
Railway transport measurement - passengers (rail_pa)
Road transport (road)
Road transport measurement - passengers (road_pa)
Maritime transport (mar)
Maritime transport - passengers - detailed annual and quarterly results (mar_pa)
Air transport (avia)
Air transport measurement - passengers (avia_pa)

Referenčni priročniki

Metodološke opombe

Datoteke z metapodatki ESMS

Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Passenger_transport_statistics/sl&oldid=509925"