Archive:BDP na regionalni ravni

Podatki, pridobljeni maja 2015. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: november 2016.

Zemljevide si lahko interaktivno ogledate s pomočjo Eurostat Statistical Atlas (v angleščini) (glej User‘s manual (v angleščini)).

Zemljevid 1: Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči (SKM) po regijah NUTS 2, 2013 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Slika 1: Regionalne razlike med bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči (SKM) po regijah NUTS 2, 2013 (¹)
( v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Zemljevid 2: Sprememba bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca glede na standard kupne moči (SKM) po regijah NUTS 2, 2008–2013 (¹)
(razlika v odstotnih točkah med letoma 2013 in 2008 glede na povprečje EU-28)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Zemljevid 3: Delež kmetijstva, gozdarstva in ribištva (področje A NACE) v skupni bruto dodani vrednosti po regijah NUTS 2, 2012 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_3gva) in (nama_10_a10)

Zemljevid 4: Delež industrije (področja B–E NACE) v skupni bruto dodani vrednosti po regijah NUTS 2, 2012 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_3gva) in (nama_10_a10)

Zemljevid 5: Delež gradbeništva (področje F NACE) v skupni bruto dodani vrednosti po regijah NUTS 2, 2012 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_3gva) in (nama_10_a10)

Zemljevid 6: Delež tržnih storitev (področja G–N NACE) v skupni bruto dodani vrednosti po regijah NUTS 2, 2012 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_3gva) in (nama_10_a10)

Zemljevid 7: Delež dejavnosti javne uprave in javnih storitev, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti, popravila izdelkov za široko rabo in drugih storitev (področja O–U NACE) v skupni bruto dodani vrednosti po regijah NUTS 2, 2012 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_2gdp) in (nama_10_pc)

Zemljevid 8: Bruto dodana vrednost na zaposlenega po regijah NUTS 2, 2013 (¹)
(v % povprečja EU-28, EU-28 = 100)
Vir: Eurostat (nama_10r_3gva), (nama_10r_3empers), (nama_10_a10) in (nama_10_a10_e)

Ta članek je del sklopa statističnih člankov, ki temeljijo na publikaciji Eurostata Regional Yearbook (v angleščini). V njem je uporabljen niz regionalnih ekonomskih računov za analizo gospodarskega razvoja v Evropski uniji (EU): prvi razdelek temelji na bruto domačem proizvodu (BDP), osnovnem agregatu za merjenje gospodarskega razvoja /rasti; drugi razdelek vsebuje regionalno analizo bruto dodane vrednosti po dejavnostih (kot so opredeljene v smislu klasifikacije NACE); članek pa se končuje s kratko analizo produktivnosti dela (ki je tu opredeljena kot bruto dodana vrednost na zaposlenega).

Regionalni računi so osnova za razporeditev odhodkov v okviru kohezijske politike EU. Kohezijska politika vključuje vsako regijo EU, vendar je večina strukturnih skladov namenjena regijam NUTS 2, v katerih BDP na prebivalca znaša manj kot 75 % povprečja EU-28. Dodeljevanje kohezijskih sredstev trenutno temelji na odločitvi, ki se nanaša na povprečni BDP na prebivalca v triletnem obdobju 2007–2009; več informacij je na voljo v članku o regionalnih politikah in Evropi 2020 (v angleščini).

Glavne statistične ugotovitve

BDP v tržnih cenah v EU-28 je bil leta 2013 ocenjen na 13,5 bilijona EUR, kar je v povprečju znašalo približno 26 600 SKM na prebivalca.

Regionalni BDP na prebivalca

Na Zemljevidu 1 je prikazan BDP na prebivalca v letu 2013 za regije NUTS 2, pri čemer je vrednost za vsako regijo izražena kot delež povprečja EU-28 (ki je določen na 100 %). Tako so prikazane razmeroma „bogate“ regije (z zeleno barvo), v katerih je bil BDP na prebivalca nad povprečjem EU, in razmeroma „revne“ regije (z rdečo barvo). Z zemljevida je razvidna jasna ločnica med vzhodom in zahodom. Vendar pa je ta vzorec manj izrazit, kot je bil pred skoraj desetletjem, ko je EU s pristopom desetih novih držav članic doživela največjo širitev, in sicer zaradi dveh glavnih dejavnikov:

postopnega procesa ekonomske konvergence, ki je rezultat razmeroma hitre rasti med manj razvitimi regijami;
finančne in gospodarske krize, ki je močno vplivala na gospodarsko uspešnost večine držav članic EU.

REGIJE V SREDIŠČU

Mazowieckie, Poljska

Najhitrejša gospodarska rast v obdobju 2008–2013 med regijami NUTS 2 v EU je bila zajeta v poljski regiji Mazowieckie, ki vključuje glavno mesto Varšavo. BDP na prebivalca v regiji Mazowieckie je leta 2008 znašal približno štiri petine povprečja EU-28, vendar se je toliko povečal, da je leta 2013 za 7,1 % presegal povprečje EU-28.

©: Itsmejust / Shutterstock.com

Dejansko se je v številnih regijah na vzhodu EU, zlasti v regijah glavnega mesta, BDP na prebivalca (prilagojen za razlike v ravneh cen) povečal v absolutnem smislu in glede na povprečje EU-28. Nasprotno je zaradi krize padel pod povprečje EU-28 v vseh regijah v Grčiji, na Cipru (ena regija na tej ravni analize), v južni Italiji, večjem delu Portugalske in Španije ter več kot polovici regij v Franciji in Združenem kraljestvu.

Gospodarska dejavnost – opredelitev BDP

BDP je osrednje merilo nacionalnih računov, ki povzema gospodarski položaj države ali regije. Izračuna se lahko z različnimi pristopi: proizvodnim pristopom, odhodkovnim pristopom in dohodkovnim pristopom.

BDP se uporablja za analizo gospodarske uspešnosti in ciklov (kot so recesija, oživitev in razcvet). Podatki v različnih valutah se lahko za lažjo primerjavo pretvorijo v skupno valuto, na primer v eure ali dolarje. Vendar devizni tečaji ne kažejo vseh razlik v ravni cen med državami. Za nadomestitev tega učinka se lahko BDP pretvori s pretvorbenimi faktorji, znanimi kot paritete kupne moči (PKM). Z uporabo PKM (namesto tržnih deviznih tečajev) se ti kazalniki pretvorijo v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM); SKM omogoča primerjavo kupne moči v regijah držav članic EU, ki uporabljajo različne valute in imajo različne ravni cen.

Na splošno ima uporaba serij SKM namesto serij, ki temeljijo na euru, izravnalni učinek, saj imajo regije z zelo velikim BDP na prebivalca v eurih pogosto tudi razmeroma visoke ravni cen (npr. življenjski stroški v središču Pariza ali Londona so na splošno višji kot življenjski stroški na podeželskih območjih Madžarske ali Poljske).

Najvišja raven BDP na prebivalca v EU je bila zajeta v regiji Inner London

Leta 2013 je približno 15 % od 250 regij NUTS 2, za katere so na voljo podatki (za prikaz glej Zemljevid 1) poročalo, da je bil njihov BDP na prebivalca vsaj 25 % večji od povprečja EU-28; te regije so prikazane z najtemnejšim zelenim odtenkom. Številne od teh regij so bile regije glavnega mesta ali regije, ki so mejile na regije glavnega mesta, medtem ko je bila velika večina drugih strnjena na sredini zemljevida in je zajemala južno Nemčijo, zahodno Avstrijo in južno Italijo ter Švico.

V treh regijah je BDP na prebivalca leta 2013 znašal več kot dvakrat toliko kot povprečje EU-28, in sicer v regijah: Inner London, Luksemburg (ena regija na tej ravni analize) in Région de Bruxelles-Capitale / Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Merjenje bogastva in dohodka glede na prebivališče ali kraj dela?

Povprečni BDP na prebivalca ne kaže porazdelitve premoženja med različnimi skupinami prebivalstva v isti regiji in ne meri dohodka, ki je dokončno na voljo zasebnim gospodinjstvom v regiji, saj lahko zaradi tokov dnevnih migrantov zaposleni prispevajo k BDP ene regije (v kateri delajo) in dohodku gospodinjstva v drugi regiji (v kateri prebivajo).

Ta pomanjkljivost je zlasti pomembna, kadar so neto tokovi dnevnih migrantov v regijo ali iz nje veliki. Območja, na katera prihaja veliko število dnevnih migrantov, imajo pogosto zelo velik regionalni BDP na prebivalca (v primerjavi s sosednjimi regijami). Ta vzorec se kaže na številnih metropolitanskih območjih EU, predvsem pa v glavnih mestih. Zaradi te anomalije visoke ravni BDP na prebivalca v nekaterih regijah z velikim neto dotokom dnevnih migrantov ne kažejo nujno ustrezno visokih ravni dohodkov prebivalcev zadevne regije.

Za vse te tri regije z najvišjimi ravnmi BDP na prebivalca v letu 2013 so bili značilni veliki dotoki dnevnih migrantov: dejansko se mnogo ljudi vsak dan od zelo daleč vozi na delo v osrednji London; regija Région de Bruxelles-Capitale /Brussels Hoofdstedelijk Gewest je po velikosti razmeroma majhna (nekaj več kot 160 km²) in privablja dnevne migrante; velik delež oseb, ki delajo v Luksemburgu, pa se na delo vozi čez mejo iz sosednje Belgije, Nemčije in Francije.

V regijah glavnega mesta so bile pogosto zajete najvišje ravni BDP na prebivalca

Podrobnejša analiza regij z razmeroma visokimi ravnmi BDP na prebivalca razkriva, da je bilo v 17 regijah to razmerje za najmanj 50 % višje od povprečja EU-28. Poleg treh že navedenih regij so bile med njimi regije glavnega mesta Slovaške, Švedske, Francije, Češke republike, Avstrije, Nizozemske in Danske. Preostalih sedem regij je bilo v Nemčiji (Bremen in Hamburg; upoštevati je treba, da so podatki za Nemčijo predstavljeni po regijah NUTS 1), na Nizozemskem (Groningen in Utrecht), v Avstriji (Salzburg) in Združenem kraljestvu (Berkshire, Buckinghamshire and Oxfordshire in North Eastern Scotland).

Slika 1 prikazuje drugačno analizo regionalne porazdelitve BDP na prebivalca leta 2013. Kaže, da so v večini večregionalnih držav članic EU regije glavnega mesta na splošno zajele največji povprečni BDP na prebivalca, edine izjeme pa so bile Nemčija, Italija in Nizozemska. V Nemčiji (upoštevati je treba, da so podatki za regije NUTS 1) je bil največji povprečni BDP na prebivalca zajet v Hamburgu, medtem ko je bil Berlin edina regija glavnega mesta, ki je zajela nižjo raven BDP na prebivalca od svojega nacionalnega povprečja. Italijanska regija glavnega mesta Lazio je imela šesto najvišjo raven BDP na prebivalca med italijanskimi regijami, pri čemer so bile višje ravni zajete v večini bolj severnih regij, najvišja pa v regiji Provincia Autonoma di Bolzano /Bozen. Na Nizozemskem je bil Groningen edina nizozemska regija, ki je zajela večji povprečni BDP na prebivalca kot regija glavnega mesta Noord-Holland.

Regije glavnega mesta Češke republike, Irske, Madžarske, Poljske, Portugalske, Romunije in Slovaške so bile edine regije teh držav članic EU, v katerih je bil leta 2013 BDP na prebivalca večji od povprečja EU-28.

V regiji Inner London je BDP na prebivalca znašal skoraj enajstkrat toliko kot v regiji Severozapaden

Leta 2013 je povprečni BDP na prebivalca v regiji Inner London (325 % povprečja EU-28) znašal skoraj enajstkrat toliko – ob upoštevanju razlik v ravneh cen – kot v regiji Severozapaden (Bolgarija), kjer je bil zajet najmanjši povprečni BDP na prebivalca (30 % povprečja EU-28). Upoštevati je treba, da ta izdaja Eurostatove publikacije Regional Yearbook temelji na klasifikaciji NUTS 2010 in zato ne vključuje informacij o Mayottu (francoskem čezmorskem ozemlju, ki je del regionalne klasifikacije postalo šele z NUTS 2013). Eurostat je prejel prve regionalne račune za Mayotte, ki kažejo, da je BDP na prebivalca leta 2013 znašal 27 % povprečja EU-28 (nekoliko manj kot v regiji Severozapaden).

Analiza za države članice EU z več kot dvema regijama kaže, da so bile največje razlike v ustvarjanju premoženja med regijami v isti državi zajete v Združenem kraljestvu, saj je BDP na prebivalca v regiji Inner London znašal skoraj petkrat toliko kot v regiji West Wales and the Valleys. Precejšnje razlike so bile tudi v Romuniji (količnik 3,9 med regijo glavnega mesta Bucuresti-Ilfov in regijo Nord-Est), na Slovaškem (količnik 3,6 med regijo glavnega mesta Bratislavský kraj in vzhodno regijo Východné Slovensko) in v Franciji (količnik 3,3 med regijo glavnega mesta Île de France in čezmorsko južnoameriško regijo Guyane).

BDP na prebivalca je bil večji od povprečja EU-28 v vseh regijah na Švedskem

Nasprotno je bilo ustvarjanje premoženja razmeroma enakomerno razporejeno v nordijskih državah članicah, Avstriji, Španiji, na Portugalskem in v Grčiji. V nobeni od teh držav članic EU ni povprečni BDP na prebivalca v regiji glavnega mesta nikoli znašal več kot dvakrat toliko kot v regiji z najmanjšim BDP na prebivalca; enako je veljalo tudi za Norveško. Švedska je bila edina večregionalna država članica EU, ki je poročala, da je bila povprečna raven BDP na prebivalca leta 2013 višja od povprečja EU-28 v vseh njenih regijah NUTS 2, enako pa je veljalo za regije NUTS 2 na Norveškem.

Vseh 19 regij v EU, v katerih je BDP na prebivalca znašal manj kot polovico povprečja EU-28, je bilo v vzhodni Evropi

Regije, ki jim je namenjenih največ kohezijskih sredstev, imajo povprečni BDP na prebivalca manjši od 75 % povprečja EU-28; te regije so prikazane s temno rdečim odtenkom na Zemljevidu 1. Leta 2013 je v to kategorijo spadalo 80 regij NUTS 2. Upoštevati je treba, da je bila osnova za financiranje za programsko obdobje 2014–2020 določena glede na povprečni BDP na prebivalca v triletnem obdobju 2007–2009.

V skoraj četrtini (19 regijah) od 80 regij z razmeroma majhnim BDP na prebivalca je bila raven gospodarske proizvodnje na prebivalca nižja od polovice povprečja EU-28. Vse te regije so bile v štirih državah članicah EU v vzhodni Evropi, in sicer je bilo po pet regij v Bolgariji, na Poljskem in v Romuniji, štiri pa so bile na Madžarskem. Tri bolgarske regije (Severozapaden, Severen tsentralen in Yuzhen tsentralen) so zajele najmanjši povprečni BDP na prebivalca v EU, pri čemer je bila v vseh raven proizvodnje na prebivalca nižja od tretjine povprečja EU-28. Upoštevati je treba, da podatki, predstavljeni v tej izdaji Eurostatove publikacije Regional Yearbook, temeljijo na klasifikaciji NUTS 2010. Vendar so bili za nekatere regije že prejeti podatki, ki se nanašajo na revidirano klasifikacijo (NUTS 2013) in kažejo, da je BDP na prebivalca v francoski čezmorski regiji Mayotte (v Indijskem oceanu) leta 2013 znašal 27 % povprečja EU-28; Mayotte je najbolj oddaljena regija EU postal 1. januarja 2014.

V Bolgariji, Grčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji je vsaka regija (vključno z regijo glavnega mesta) zajela povprečno raven BDP na prebivalca, ki je bila nižja od povprečja EU-28. BDP na prebivalca je bil manjši od povprečja EU-28 tudi v petih državah članicah EU, ki na tej ravni analize pomenijo eno regijo, tj. v baltskih državah članicah, na Cipru in Malti; enako je veljalo tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Srbiji (kjer regionalni statistični podatki trenutno niso na voljo).

Analiza regionalnega gospodarskega razvoja skozi čas

Med finančno in gospodarsko krizo je bil BDP na prebivalca v EU-28 največji leta 2008, in sicer je znašal 25 900 SKM. Leta 2009 se je dejavnost hitro zmanjšala, tako da se je povprečna raven BDP na prebivalca (rahlo) nad raven pred krizo vrnila šele leta 2011. Naraščanje BDP na prebivalca se je leta 2012 upočasnilo, ta vzorec pa se je nadaljeval leta 2013, ko je bil ustvarjen BDP na prebivalca v višini povprečno 26 600 SKM.

BDP na prebivalca se je hitro povečeval na Poljskem

Na Zemljevidu 2 so prikazani učinki finančne in gospodarske krize, pri čemer je podrobno predstavljena regionalna uspešnost po regijah NUTS 2 med letoma 2008 in 2013 (glej sprotne opombe k zemljevidu za več informacij o prikazu). Regije, ki so se hitro razvijale – kot je prikazano z najtemnejšim zelenim odtenkom –, so bile predvsem na Poljskem (vseh 16 regij, razen treh), medtem ko se je BDP na prebivalca – kot delež povprečja EU-28 – za več kot osem odstotnih točk povečal tudi v Litvi (ena regija na tej ravni analize), v regijah Groningen (Nizozemska), Burgenland in Salzburg (Avstrija), regijah glavnega mesta Bucureşti - Ilfov (Romunija) in Bratislavský kraj (Slovaška) ter v arhipelagu Åland (Finska).

Kaže, da ima nacionalno gospodarsko premoženje veliko vlogo pri ugotavljanju regionalne gospodarske uspešnosti

Zanimivo je, da je bil v obdobju 2008–2013 kljub velikim razlikam med povprečnimi ravnmi BDP na prebivalca regij v nekaterih državah članicah EU vzorec sprememb v gospodarski dejavnosti razmeroma nespremenljiv. V večregionalnih državah članicah EU je BDP na prebivalca hitreje od povprečja EU-28 naraščal v vseh regijah Danske, Nemčije (razen v regijah Berlin in Hamburg), Madžarske, Avstrije (razen v regiji Wien), Poljske, Romunije in Slovaške; povečal se je tudi v vseh norveških regijah ter v Švici, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Srbiji. Nasprotno je povprečni BDP na prebivalca rasel počasneje od povprečja EU-28 v vseh regijah Grčije, Španije, Hrvaške, Italije (razen v regiji Provincia Autonoma di Bolzano /Bozen), Slovenije, Finske (razen v regiji Åland) in Združenega kraljestva (običajno zaradi počasne rasti, ne zaradi absolutnega zmanjšanja BDP na prebivalca).

Najhitrejša regionalna gospodarska rast v obdobju 2008–2013 je bila zajeta v poljski in slovaški regiji glavnega mesta

Najvišji stopnji rasti BDP na prebivalca med letoma 2008 in 2013 glede na povprečje EU-28 sta bili zajeti v regijah glavnega mesta Poljske in Slovaške, saj sta regiji Mazowieckie in Bratislavský kraj poročali o povečanju za 24,0 in 18,8 odstotne točke. BDP na prebivalca se je za vsaj 10 odstotnih točk glede na povprečje EU-28 povečal v osmih drugih regijah: šest jih je bilo na Poljskem, preostali dve pa sta bili Litva (ena regija na tej ravni analize) in Groningen (Nizozemska; upoštevati je treba, da stopnja rasti za to regijo temelji na obdobju 2010–2013).

Finančna in gospodarska kriza je močno prizadela vse grške regije

Po drugi strani je med letoma 2008 in 2013 36 regij zajelo zmanjšanje BDP na prebivalca v višini vsaj 8 odstotnih točk glede na povprečje EU-28 (kot je prikazano z najtemnejšim rdečim odtenkom na Zemljevidu 2). Finančna in gospodarska kriza je imela velik vpliv na grško gospodarstvo, saj je bilo v grških regijah zajetih 12 od 14 najnižjih stopenj spremembe; Ciper (ena regija na tej ravni analize) ter Bedfordshire and Hertfordshire (v Združenem kraljestvu) sta bili edini regiji, v katerih so bile zajete podobne stopnje spremembe.

Bruto dodana vrednost po dejavnostih

Zemljevidi 3–7 prikazujejo regionalno analizo bruto dodane vrednosti po dejavnostih (kot so opredeljene v smislu klasifikacije NACE). Vsak zemljevid prikazuje stopnjo zadevne specializacije v letu 2012 glede na povprečje EU (določeno na 100 %). Med prispevki posamezne dejavnosti k regionalni gospodarski proizvodnji so precejšnje razlike.

REGIJE V SREDIŠČU

Severozapaden, Bolgarija

V večini EU se je relativna teža kmetijstva, gozdarstva in ribištva v celotni gospodarski dejavnosti v zadnjih desetletjih počasi zmanjševala. Kljub temu te dejavnosti ostajajo pomemben del lokalnega gospodarstva v številnih podeželskih regijah. V severozahodni bolgarski regiji Severozapaden je prispevek iz kmetijstva, gozdarstva in ribištva k skupni bruto vrednosti znašal 7,5-krat toliko, kot je bilo povprečje EU-28.

©: Moni84 / Shutterstock.com

Bolgarske in madžarske regije so bile visoko specializirane za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

Relativni prispevek kmetijstva, gozdarstva in ribištva (področje A NACE) k skupni bruto dodani vrednosti regionalnih gospodarstev je po pričakovanjih večji na podeželskih območjih kot na bolj pozidanih območjih, kot so mesta ali predmestja. Z Zemljevida 3 je razvidno, da so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo prispevali razmeroma velik delež skupne bruto dodane vrednosti v večini podeželskih regij, medtem ko je bil ta delež majhen v regijah glavnega mesta in na drugih gosto poseljenih območjih (na primer v državah članicah Beneluksa, Nemčiji in Združenem kraljestvu). Prispevek kmetijstva, gozdarstva in ribištva k bruto dodani vrednosti regionalnih gospodarstev regij Inner London, Berlin in Région de Bruxelles-Capitale /Brussels Hoofdstedelijk Gewest je bil manjši od 1 % povprečnega deleža za EU-28 kot celoto. Nasprotno je delež teh dejavnosti v skupni bruto dodani vrednosti znašal od 6 do 7-krat toliko, kot je bilo povprečje EU-28, v madžarskih regijah Észak-Alföld, Dél-Dunántúl in Dél-Alföld ter v bolgarski regiji Severen tsentralen, medtem ko je v drugi bolgarski regiji, Severozapaden, znašal kar 7,5-krat toliko.

Vse regije Češke republike, razen regije glavnega mesta Praha, so imele zelo visoko stopnjo industrijske specializacije

Razmeroma velik prispevek industrijskih dejavnosti (področja B–E NACE) k regionalni bruto dodani vrednosti je bil večinoma skoncentriran v skupini regij (prikazanih s temno zelenim odtenkom na sredini Zemljevida 4), ki so se raztezale čez južno Nemčijo, celotno Češko republiko (razen regije glavnega mesta), na Poljsko in do več regij Slovaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije; večina regij v Bolgariji in Romuniji je prav tako imela zelo visoko stopnjo industrijske specializacije. Poleg teh dveh skupin je bil razmeroma velik delež regionalne bruto dodane vrednosti – vsaj 50 % večji od povprečja EU-28 – ustvarjen v industrijskih dejavnostih v obrobnih industrijskih gospodarstvih regij Border, Midland and Western (Irska), Dytiki Makedonia (Grčija), Comunidad Foral de Navarra in La Rioja (Španija), Groningen (Nizozemska), Övre Norrland (Švedska) in North Eastern Scotland (Združeno kraljestvo). V sedmih regijah je prispevek industrije k regionalni bruto dodani vrednosti znašal več kot dvakrat toliko kot povprečje EU-28; od tega so bile tri regije v Češki republiki (Střední Morava, Střední Čechy in Moravskoslezsko), dve na Madžarskem (Közép-Dunántúl in Nyugat-Dunántúl) ter po ena v Nemčiji (Braunschweig) in na Nizozemskem (Groningen). Nasprotno je bil prispevek industrije k skupni bruto dodani vrednosti razmeroma majhen v regijah glavnega mesta (v katerih se premoženje običajno ustvarja predvsem s storitvami) in v vrsti regij, ki jih je mogoče opredeliti kot turistične destinacije in so večinoma ob sredozemski obali.

Vpliv finančne in gospodarske krize na gradbeništvo je bil še vedno očiten na Irskem in v Grčiji

Na Zemljevidu 5 so prikazane regije, ki so bile razmeroma specializirane za gradbeništvo (področje F NACE). Vpliv finančne in gospodarske krize se je še čutil v vrsti držav članic EU, v katerih so počili nepremičninski baloni: to je bilo najočitneje na Irskem, kjer je bil prispevek gradbeništva k skupni bruto dodani vrednosti manjši od polovice povprečja EU-28 v obeh regijah (Border, Midland and Western in Southern and Eastern); enako je bilo tudi v treh grških regijah (Attiki; Anatoliki Makedonia, Thraki in Kentriki Makedonia) ter v regijah Hamburg (Nemčija) in Groningen (Nizozemska). Gradbeništvo je pomenilo tudi razmeroma majhen delež gospodarske dejavnosti v številnih mestnih regijah, kar je mogoče pripisati pomanjkanju prostora ali soglasij za gradnjo za nove projekte v regijah, ki so že visoko razvite. Nasprotno je v treh regijah prispevek gradbeništva k skupni bruto dodani vrednosti znašal več kot dvakrat toliko kot povprečje EU-28, in sicer v regiji Sud-Est (Romunija) ter dveh slovaških regijah – Stredné Slovensko in Východné Slovensko.

Na Zemljevidu 6 in Zemljevidu 7 je prikazana podobna analiza za dve skupini storitev. Prva skupina zajema področja G–N NACE: distribucija in prodaja, promet, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške storitve, poslovanje z nepremičninami in poslovne storitve (strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne poslovne dejavnosti); v nadaljevanju navedene kot tržne storitve. Druga skupina zajema področja O–U NACE, ki vključujejo dejavnost javne uprave in javne storitve, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, popravilo izdelkov za široko rabo in druge storitve; v nadaljevanju navedene kot javna uprava in druge storitve.

Tržne storitve so bile skoncentrirane v regijah glavnega mesta in regijah, opredeljenih kot turistične destinacije

Regije v EU, za katere so bile značilne visoko razvite tržne storitve in ki so na Zemljevidu 6 prikazane s temno zeleno, so bile pogosto glavna mesta. To je veljalo za regije Praha, Attiki, Comunidad de Madrid, Île de France, Luksemburg (ena regija na tej ravni analize), Noord-Holland in Inner London. Druge regije, v katerih je bil prispevek tržnih storitev k skupni dodani vrednosti mnogo večji od povprečja EU-28, so bile pogosto opredeljene kot turistične destinacije, na primer Algarve (na Portugalskem), Illes Balears (v Španiji) ter dve grški regiji, Notio Aigaio (ki med drugim vključuje Kos, Mikonos in Rodos) in Ionia Nisia (ki vključuje Krf). V treh drugih regijah je bil prispevek tržnih storitev k skupni bruto dodani vrednosti najmanj 25 % večji od povprečja EU-28, in sicer v regijah: Provincie Vlaams-Brabant v Belgiji, Hamburg v Nemčiji in Berkshire, Buckinghamshire and Oxfordshire v Združenem kraljestvu. Groningen je bil edina regija, v kateri je bil prispevek tržnih storitev k skupni bruto dodani vrednosti manjši od polovice povprečja EU-28, in sicer zaradi njenih razmeroma obširnih plinskih dejavnosti (na morju).

Javna uprava in druge storitve so pogosto pomenile velik delež gospodarske dejavnosti v obrobnih regijah

Zemljevid 7 prikazuje razmeroma jasno razliko med vzhodom in zahodom v smislu gospodarskega prispevka javne uprave in drugih storitev. Vloga javne uprave in drugih storitev je bila pogosto manjša v nekaterih od tistih držav članic, ki so k EU pristopile leta 2004 ali pozneje. Delež javne uprave in drugih storitev je bil razmeroma velik tudi v številnih regijah, ki so imele visoke stopnje brezposelnosti, kar je lahko posledica tega, da je javna uprava ostala eden od nekaj glavnih delodajalcev; to je še zlasti veljalo v obrobnih regijah, kjer je lahko oddaljenost od strank eden od dejavnikov, ki podjetnike in zasebna podjetja odvrača od ustanovitve podjetja.

V 13 regijah NUTS 2 EU je bil prispevek javne uprave in drugih storitev k skupni bruto dodani vrednosti najmanj 50 % večji od povprečja EU-28. Največji deleži so bili zajeti v dveh avtonomnih španskih mestih Ceuta in Melilla, ki so jima sledile štiri francoske čezmorske regije, medtem ko so bile med drugimi regijami dve regiji v Belgiji (Province Luxembourg in Province Namur), dve v Grčiji (Anatoliki Makedonia, Thraki in Voreio Aigaio), dve v Franciji (Limousin in Corse) in ena regija na Danskem (Sjælland).

Upoštevati je treba, da članek o strukturni statistiki podjetij na regionalni ravni (v angleščini) zagotavlja podobno analizo na podlagi števila oseb, zaposlenih v različnih dejavnostih v okviru regionalnih poslovnih gospodarstev.

Produktivnost dela

V okviru regionalnih računov je produktivnost dela opredeljena kot bruto dodana vrednost v eurih po osnovni ceni na zaposlenega. Zemljevid 8 predstavlja ta kazalnik za regije NUTS 2 leta 2013, rezultati pa so predstavljeni glede na povprečje EU-28. Regionalna produktivnost dela bi v najboljšem primeru upoštevala skupno število opravljenih ur (in ne le preprosto število zaposlenih oseb), vendar je to merilo trenutno pomanjkljivo za več držav članic EU.

Kadar obstajajo veliki tokovi dnevnih migrantov med regijami, je verjetno, da bodo regije, za katere je značilen neto dotok dnevnih migrantov, kazale nižje ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega kot njihovi količniki za BDP na prebivalca, če se podatki o zaposlitvi nanašajo na regijo zaposlitve, ne na regijo prebivališča. Drugače rečeno, vrzel med regijami je lahko pri analizi produktivnosti dela manjša kot pri analizi BDP na prebivalca. Ob tem je bila leta 2013 najvišja raven bruto dodane vrednosti na zaposlenega zajeta v regiji Inner London (ista regija je imela najvišjo raven BDP na prebivalca). Razmeroma visoke ravni produktivnosti dela so lahko povezane z učinkovito rabo delovne sile (brez uporabe večjih vložkov) ali pa so lahko posledica različnih dejavnosti, ki sestavljajo določeno gospodarstvo (saj imajo nekatere dejavnosti višjo raven produktivnosti dela kot druge). Tako ima sektor finančnih storitev na primer zelo pomembno vlogo v gospodarstvu regije Inner London in za to dejavnost je značilno, da ima zelo visoke ravni produktivnosti. Irska regija Southern and Eastern (ki vključuje Dublin), ki je prav tako specializirana za finančne storitve, je bila prav tako med desetimi regijami z največjo produktivnostjo dela. Med njimi so bile še štiri belgijske regije (Région de Bruxelles-Capitale /Brussels Hoofdstedelijk Gewest; Provincie Antwerpen; Provincie Vlaams-Brabant; Province Brabant Wallon), danska, francoska in švedska regija glavnega mesta ter nizozemska regija Groningen.

Produktivnost dela je manjša v državah članicah, ki so k EU pristopile leta 2004 ali pozneje

Niti ena regija držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje, ni imela ravni bruto dodane vrednosti na zaposlenega, ki bi bila višja od povprečja EU-28. Slovaška regija glavnega mesta Bratislavský kraj je zajela najvišjo raven bruto dodane vrednosti na zaposlenega med regijami NUTS 2 iz teh 13 držav članic (glede na razpoložljive podatke), in sicer je znašala nekaj več kot 80 % povprečja EU-28 leta 2013.

V 43 regijah NUTS 2 je bruto dodana vrednost na zaposlenega znašala manj kot polovico povprečja EU-28 leta 2013 (kot je prikazano z najtemnejšim rdečim odtenkom na Zemljevidu 8). Te so se raztezale na vzhodu EU, pri čemer je bila nizka produktivnost dela zajeta v vseh regijah v Bolgariji, vseh regijah v Češki republiki, razen v dveh (Střední Čechy in regija glavnega mesta Praha), vseh regijah na Poljskem, razen v dveh (Dolnośląskie in regija glavnega mesta Mazowieckie), vseh regijah v Romuniji, razen v eni (regija glavnega mesta Bucureşti - Ilfov), in dveh regijah na Slovaškem (Stredné Slovensko in Východné Slovensko); produktivnost dela je bila manjša od polovice povprečja EU-28 tudi v dveh od treh baltskih držav članic (Latviji in Litvi).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

ESR 2010

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR) določa metodologijo za pripravo nacionalnih računov v EU. Sedanja različica ESR 2010 (v angleščini) je bila sprejeta maja 2013 in se uporablja od septembra 2014. Tako je to prva izdaja Eurostatove publikacije Regional Yearbook, pri kateri je bila uporabljena različica ESR 2010. Upoštevati je treba, da je bil prehod na ESR 2010 del širše svetovne pobude, saj ESR 2010 ustreza sistemu nacionalnih računov Združenih narodov iz leta 2008 (SNR 2008) (v angleščini) in je popolnoma skladen z njim.

ESR 2010 določa usklajeno metodologijo, ki jo je treba uporabljati pri pripravi nacionalnih in regionalnih računov v EU. Zagotavlja, da se ekonomski statistični podatki o gospodarstvih držav članic EU zbirajo dosledno ter da so podatki primerljivi, zanesljivi in posodobljeni. Pravna podlaga za to statistiko je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (št. 549/2013).

ESR 2010 je bil revidiran, da bi se upoštevala vrsta sprememb, ki so v zadnjih letih vplivale na gospodarski razvoj, zlasti vse večja vloga informacijskih in komunikacijskih tehnologij; vse večji pomen neopredmetenih sredstev, proizvodov in storitev intelektualne lastnine ter gospodarska globalizacija. V novi metodologiji se med drugim upoštevajo tudi izdatki za sisteme vojaškega orožja (ki se štejejo kot naložbe), vključuje pa tudi podrobnejšo analizo pokojninskih shem. V mnogo primerih je najpomembnejša metodološka sprememba, kar zadeva njen vpliv na glavno vrednost BDP, kapitalizacija izdatkov za raziskave in razvoj (R & R).

Na regionalni ravni je mogoče razlikovati med dvema vrstama učinkov:

vplivom sprememb na nacionalni ravni, ki nimajo posebnih regionalnih razlik – na primer vključitev izdatkov za sisteme vojaškega orožja je privedla do sprememb v regionalnem BDP, ki so vplivale na vse regije enako;
vplivom sprememb, ki imajo regionalne razlike – na primer obravnava izdatkov za R & R kot naložbe, ki bo verjetno povečala regionalne razlike v BDP na prebivalca, saj so regije z visokimi ravnmi izdatkov za R & R običajno razmeroma „bogate“.

Upoštevati je treba, da spremembe, povezane z izvajanjem ESR 2010, niso vplivale na dodelitev sredstev iz strukturnih skladov na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; o teh dodelitvah je bilo prvotno odločeno leta 2012 na podlagi podatkov o regionalnem BDP za referenčna leta 2007–2009.

Dodatne informacije o prehodu z ESR 95 na ESR 2010 so predstavljene na spletišču Eurostata (v angleščini).

Zajetje

Statistični podatki iz regionalnih ekonomskih računov so večinoma prikazani za regije NUTS 2. Podatki za Nemčijo so na voljo le za regije NUTS 1, podatki za Švico pa le na nacionalni ravni. Zadnji razpoložljivi statistični podatki za norveške regije se nanašajo na leto 2012.

Upoštevati je treba, da popolna časovna vrsta ni na voljo za vse regije, zato je potrebna posebna pozornost pri analizi zemljevidov, ki prikazujejo razvoj skozi čas; v sprotnih opombah so navedena odstopanja od standardnega zajetja.

Opredelitve kazalnikov

Bruto domači proizvod (BDP)

BDP je osnovno merilo splošnega gospodarskega zdravja države. To je agregatno merilo proizvodnje, ki je enako vsoti bruto dodane vrednosti vseh rezidenčnih institucionalnih enot, vključenih v proizvodnjo, plus davki in minus subvencije za proizvode, ki se ne vključijo v vrednotenje proizvodnje. Bruto dodana vrednost je razlika med proizvodnjo in vmesno potrošnjo.

BDP na zaposlenega naj bi zagotovil splošen vtis o konkurenčnosti in produktivnosti nacionalnega/regionalnega gospodarstva. Deloma je odvisen od strukture skupne zaposlenosti in se lahko na primer zniža s prehodom z dela s polnim delovnim časom na delo s krajšim delovnim časom.

Bruto dodana vrednost

Bruto dodana vrednost v osnovnih cenah je izravnalna postavka računa proizvodnje v nacionalnih računih, opredeljena kot proizvodnja v osnovnih cenah minus vmesna potrošnja v kupčevih cenah. Osnovna cena je znesek, ki ga proizvajalec prejme od kupca za enoto proizvoda, minus davek na proizvod, plus subvencija za proizvod.

Bruto dodana vrednost se lahko razčleni po dejavnostih: vsota bruto dodane vrednosti v osnovnih cenah za vse dejavnosti, plus davki na proizvode, minus subvencije za proizvode da BDP. Na najbolj agregatni ravni analize je navedenih 10 poglavij NACE Rev. 2, čeprav so bila za namen tega članka ta združena v naslednja poglavja:

kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (področje A NACE);
industrija (področja B–E NACE);
gradbeništvo (področje F NACE);
distribucija in prodaja, promet, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške storitve, poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne poslovne dejavnosti (področja G–N NACE); v tem članku navedeni kot tržne storitve;
javna uprava, obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, druge storitve in dejavnosti gospodinjstev ter eksteritorialnih organizacij in teles (področja O–U NACE); v tem članku navedeni kot javna uprava in druge storitve.

Ozadje

Merjenje gospodarskega razvoja

Gospodarski razvoj se običajno izraža v BDP, ki se v regionalnem okviru lahko uporablja za merjenje makroekonomskih dejavnosti in rasti ter zagotavlja podlago za primerjavo med regijami. BDP je prav tako pomemben kazalnik z vidika politike, saj je ključen za določanje obsega prispevka vsake države članice EU v proračun EU, triletna povprečja BDP pa se uporabljajo za določanje regij, ki bi morale biti upravičene do podpore iz strukturnih skladov EU.

BDP na prebivalca se pogosto šteje za nadomestni kazalnik skupnega življenjskega standarda. Vendar se v razpravah o politiki ne bi smeli zanašati nanj kot na edini vir informacij, saj ne upošteva zunanjih dejavnikov, kot sta okoljska trajnost ali socialna vključenost, ki vedno bolj veljata za pomembna dejavnika za kakovostno življenje.

S tem vprašanjem se je ukvarjalo več mednarodnih pobud in avgusta 2009 je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja (COM(2009) 433 final), v katerem so opisani številni ukrepi za izboljšanje in dopolnitev meril za BDP. V njem je opozorila, da bi moral biti BDP nedvomno dopolnjen s statistiko o drugih gospodarskih, družbenih in okoljskih vprašanjih, od katerih je odvisno dobro počutje posameznikov. Nedavni razvoj teh dopolnilnih kazalnikov je opisan v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Progress on ‘GDP and beyond’ actions (v angleščini, „Napredek ukrepov ‚BDP in več‘“) (SWD(2013) 303 final), v katerem je potrjen javni interes v zvezi s širšimi merili za BDP, vključno na regionalni in lokalni ravni. Za več informacij o kakovosti življenja glej ta članek (v angleščini).

Ekonomske politike

Razlike med regijami so lahko posledica mnogo dejavnikov, med drugim geografske oddaljenosti ali redke poseljenosti, socialnih in gospodarskih sprememb ali vpliva nekdanjih gospodarskih sistemov. Te razlike se lahko med drugim kažejo v socialni prikrajšanosti, nizkokakovostnih storitvah zdravstvenega varstva ali izobraževanja, višji stopnji brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.

Cilj regionalne politike EU je podpirati širšo agendo strategije Evropa 2020. Regionalna politika EU je oblikovana tako, da spodbuja solidarnost in kohezijo, tako da lahko vsaka regija čim bolj izkoristi svoje možnosti, izboljša konkurenčnost in zaposlovanje ter da se čim hitreje izboljša življenjski standard „revnih“ regij in doseže povprečje EU.

Kohezijska politika

Več kot tretjina proračuna EU je namenjena kohezijski politiki, katere cilj je odpraviti gospodarske, socialne in ozemeljske razlike v EU, tako da se na primer zagotovi pomoč prestrukturiranju propadajočih industrijskih območij ali diverzifikaciji podeželskih območij. Tako se poskuša z regionalno politiko EU izboljšati konkurenčnost regij, spodbujati njihova gospodarska rast in ustvarjati nova delovna mesta. Regionalna politika EU je politika naložb, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, gospodarsko rast, boljšo kakovost življenja in trajnostni razvoj.

V obdobju 2014–2020 se je kohezijska politika EU preusmerila ter osredotočila na čim večjo rast in delovna mesta. V tem obdobju bo v regije EU skupaj vloženih 351 milijard EUR. Naložbe bodo potekale v vseh regijah, vendar so bile sprejete reforme politike, s katerimi so se spremenile ravni podpore glede na naslednjo razvrstitev:

manj razvite regije (BDP < 75 % povprečja EU-27);
regije v tranziciji (BDP 75 %–90 % povprečja EU-27) in
bolj razvite regije (BDP > 90 % povprečja EU-27).

Regionalna politika EU si prizadeva, da bi vsaka regija čim bolj izkoristila svoje možnosti, in sicer z izboljšanjem konkurenčnosti in zvišanjem življenjskega standarda v najrevnejših regijah na povprečje EU (konvergenca). Regionalna ekonomska politika si prizadeva za spodbujanje naložb v regijah z izboljšanjem dostopnosti, zagotavljanjem kakovostnejših storitev in ohranjanjem okolja, s čimer bi se spodbudile inovacije in podjetništvo ter ustvarjanje novih delovnih mest in odpravljale razlike, ki se lahko izražajo v socialni prikrajšanosti, slabih stanovanjskih razmerah, izobraževanju in zdravstvenem varstvu, večji brezposelnosti ali neustrezni infrastrukturi.

Spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb

Evropska komisija je leta 2014 za svojo glavno prednostno nalogo določila „spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb“. To je pomembna nova pobuda, ki bo z osredotočanjem na razvoj infrastrukture, kot so širokopasovni internet, energetska omrežja in promet, sprostila javne in zasebne naložbe. Evropska komisija je v sporočilu z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014) 0903 final) poudarila vlogo držav članic in regionalnih organov pri tem, da se doseže največji mogoči učinek strukturnih skladov EU, tako da izkoristijo različne finančne instrumente v obliki posojil, lastniškega kapitala in jamstev.