Statistika zaposlenosti
- Podatki iz julija 2014. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, Glavne tabele in Podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: avgusta 2015.
_YB15.png)
(v %) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)
_YB15.png)
(v %) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)
_YB15.png)
(v %) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)
_(%25)_YB15.png)
(v %) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)
_(%25)_YB15.png)
(v %) – Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)
_YB15.png)
(v %) – Vir: Eurostat (lfsa_ergaed)
_YB15.png)
(delež spremembe v številu zaposlenih) – Vir: Eurostat (lfsi_grt_a)
_YB15.png)
(delež skupne zaposlenosti) – Vira: Eurostat (lfsa_eppga), (lfsa_e2gis) in (lfsa_egan)
_(%25_of_total_employment)_YB15.png)
(delež skupne zaposlenosti) – Vir: Eurostat (lfsa_eppga)
_YB15.png)
(delež skupne zaposlenosti) – Vir: Eurostat (lfsa_etpga)
V tem članku je prikazana najnovejša statistika zaposlenosti v Evropski uniji (EU), vključno z analizo, ki temelji na pomembnih družbenoekonomskih vidikih: statistika zaposlenosti kaže pomembne razlike glede na spol, starost in raven pridobljene izobrazbe. Opazne so tudi pomembne razlike na trgu dela med državami članicami EU.
Statistika trga dela je po vključitvi poglavja o zaposlovanju v Amsterdamsko pogodbo leta 1997 v središču mnogih politik EU. Stopnja delovne aktivnosti, torej delež zaposlenega delovno aktivnega prebivalstva, velja za ključni socialni kazalnik za analitično preučevanje razvoja na trgu dela.
Glavne statistične ugotovitve
Stopnje delovne aktivnosti glede na spol, starost in pridobljeno izobrazbo
Stopnja delovne aktivnosti v EU-28 za osebe, stare od 15 do 64 let, kot je bila izmerjena z anketo o delovni sili v EU, je bila leta 2013 64,1 %. Stopnja delovne aktivnosti v EU-28 je bila najvišja leta 2008, in sicer 65,7 %, v naslednjih letih pa se je znižala in je bila leta 2010 64,0 %. To znižanje v času finančne in gospodarske krize (za skupaj 1,7 odstotne točke) se je leta 2011 ustavilo in stopnja delovne aktivnosti v EU-28 se je malce zvišala, na 64,2 %, nato pa se je znižala za 0,1 odstotno točko in je od leta 2012 64,1 % (glej Tabelo 1). Med državami članicami EU je bila leta 2013 v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji in na Nizozemskem visoka stopnja delovne aktivnosti, in sicer od 72 % do 74 %, na Švedskem pa najvišja, in sicer 74,4 %. Na drugi strani lestvice je bila v osmih državah članicah EU-28 stopnja delovne aktivnosti pod 60 %, najnižja pa na Hrvaškem, in sicer 49,2 %, in v Grčiji, 49,3 %, glej Sliko 1.
Od začetka finančne in gospodarske krize do leta 2013 so bile (po najnovejših razpoložljivih podatkih) pomembne razlike v delovanju posameznih trgov dela. Čeprav je splošna stopnja delovne aktivnosti v EU-28 leta 2013 ostala za 1,6 odstotne točke pod ravnjo iz leta 2008, je devet držav članic EU poročalo o zvišanju ustreznih stopenj. Največjo rast sta ugotovili Malta (do 5,3 odstotne točke) in Nemčija (3,2 odstotne točke), Luksemburg, Madžarska in Češka republika pa so poročali o povečanju za več kot eno odstotno točko. Nasprotno se je leta 2013 stopnja delovne aktivnosti v Grčiji znižala z 61,9 % iz leta 2008 na nekaj manj kot 50 %. Med letoma 2008 in 2013 so se pomembno znižale (za najmanj 5 odstotnih točk) tudi stopnje delovne aktivnosti v Španiji, na Cipru, Hrvaškem, Portugalskem, Irskem, Danskem in v Sloveniji.
Na splošno so stopnje delovne aktivnosti nižje za ženske in starejše delavce. Leta 2013 je stopnja delovne aktivnosti za moške v EU-28 dosegla 69,4 %, za ženske pa 58,8 %. Iz dolgoročne primerjave je razvidno, da je bila stopnja delovne aktivnost za moške leta 2013 nižja od stopnje izpred desetih let (70,3 % leta 2003), precej pa se je povečal delež zaposlenih žensk (za 4,0 odstotne točke glede na 54,8-odstotni delež leta 2003), glej Tabelo 2.
Stopnja delovne aktivnosti pri moških je bila v državah članicah EU-28 leta 2013 stalno višja kot pri ženskah. Vendar so bile razlike med državami članicami velike; razlika v stopnji delovne aktivnosti glede na spol je bila največja na Malti (27,1 odstotne točke), kjer je bila stopnja delovne aktivnosti pri ženskah četrta najnižja (47,0 %). V Grčiji in Italiji je bila razlika nekaj manj kot 20 odstotnih točk, pri čemer je bila v Grčiji stopnja delovne aktivnosti pri ženskah najnižja (40,1 %), nižja od 50 % je bila tudi na Hrvaškem in v Italiji. Med državami nečlanicami iz Tabele 2 se je stopnja delovne aktivnosti glede na spol najbolj razlikovala v Turčiji, kjer je bila stopnja pri ženskah z 29,6 % za 39,9 odstotne točke nižja kot pri moških; razmeroma velike razlike so bile tudi v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kjer je bil delež zaposlenih moških precej večji. Nasprotno pa v Litvi skoraj ni bilo razlik v stopnji delovne aktivnosti glede na spol, saj je bila pri ženskah (62,8 %) za 1,9 odstotne točke nižja kot pri moških, razlika je bila razmeroma majhna tudi na Finskem (2,1 odstotne točke), v Latviji (3,4 odstotne točke) in na Švedskem (3,8 odstotne točke) ter na Norveškem (3,8 odstotne točke), glej Sliko 2.
Podobno kot stopnja delovne aktivnosti pri ženskah se je tudi stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih (starih od 55 do 64 let) kljub finančni in gospodarski krizi zelo hitro višala. Ta stopnja je v EU-28 leta 2013 dosegla 50,1 %, pri čemer se je višala vsako leto od leta 2002 (začetek časovne vrste za EU-28). Leta 2013 se je stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih v desetih državah članicah EU-28 gibala od 50 % do 63 %, daleč najvišja je bila na Švedskem (73,6 %), glej Tabelo 2. Tudi v treh državah EFTE, za katere so na voljo podatki, je bila stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih visoka in v vseh je bila višja od 70 %, najvišja je bila na Islandiji, in sicer 81,1 %. Stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih je bila razmeroma visoka tudi na Japonskem in v Združenih državah, pri čemer je bila v zadnjih malce nižja. Podrobnejša analiza stopenj delovne aktivnosti glede na starostno skupino je predstavljena na Sliki 3, razvidno je še, da so najvišje stopnje delovne aktivnosti redno izmerjene med osebami, starimi od 25 do 54 let.
Stopnje delovne aktivnosti se pomembno razlikujejo tudi glede na raven dosežene izobrazbe: za tovrstno statistiko stopnje delovne aktivnosti temeljijo na starostni skupini od 25 do 64 let, ne od 15 do 64 let. Stopnja delovne aktivnosti pri tistih, ki so končali terciarno izobraževanje (kratko terciarno, dodiplomsko ali enakovredno izobraževanje, pridobili magisterij ali enakovreden naziv oziroma doktorat ali enakovreden naziv), je bila leta 2013 po vsej EU-28 83,4 % (glej Tabelo 3), torej veliko višja kot stopnja pri tistih, ki so končali največ primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo (52,1 %). Stopnja delovne aktivnosti pri osebah z največ višjo sekundarno ali posekundarno predterciarno izobrazbo je bila v EU-28 72,7 %. Stopnja delovne aktivnosti se je od začetka finančne in gospodarske krize (primerjava med letoma 2008 in 2013) najbolj znižala pri osebah z največ primarno oziroma nižjo sekundarno izobrazbo, najmanj pa pri osebah s terciarno izobrazbo.
Pogodbe za krajši delovni čas in za določen čas
Delež delovne sile v EU-28 v starostni skupini od 15 do 64 let z glavno zaposlitvijo s krajšim delovnim časom je postopoma naraščal s 16,0 % v letu 2003 na 19,5 % v letu 2013. Daleč največji delež delavcev s krajšim delovnim časom je bil leta 2013 na Nizozemskem (50,0 %), sledijo pa Nemčija, Avstrija, Združeno kraljestvo, Danska, Švedska, Belgija in Irska, kjer je delo s krajšim delovnim časom v vseh primerih zajemalo približno četrtino vseh zaposlitev. Ob tem so bile zaposlitve s krajšim delovnim časom razmeroma neobičajne v Bolgariji (2,5 % zaposlenih) in na Slovaškem (4,5 %), glej Tabelo 5. Pogostost dela s krajšim delovnim časom se med moškimi in ženskami pomembno razlikuje. Leta 2013 je skoraj tretjina (32,1 %) zaposlenih žensk, starih od 15 do 64 let, v EU-28 delala s krajšim delovnim časom, kar je veliko večji delež kot pri moških (8,8 %). Leta 2013 je s krajšim delovnim časom delalo več kot tri četrtine (77,0 %) vseh zaposlenih žensk na Nizozemskem, kar je daleč najvišja stopnja med državami članicami EU. [1]
Leta 2013 je bil delež zaposlenih v EU-28 po pogodbi za določen čas (zaposlitev za določen čas) 13,8-odstoten. Na Poljskem je imela več kot četrtina (26,8 %) zaposlenih pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ta delež pa je presegel petino v Španiji (23,2 %), na Portugalskem (21,5 %) in na Nizozemskem (20,3 %), glej Sliko 5. V drugih državah članicah EU-28 je bil delež zaposlenih po pogodbi za določen čas od 17,5 % na Cipru do 2,7 % v Litvi in 1,5 % v Romuniji. Precej velik razpon v nagnjenosti k uporabi pogodb o zaposlitvi za določen čas med državami članicami EU morda vsaj nekoliko kaže nacionalne prakse, ponudbo delovne sile in povpraševanje po njej, mnenje delodajalcev glede morebitne rasti/krčenja ter nezapletenost postopkov zaposlovanja in odpuščanja za delodajalce.
Viri in razpoložljivost podatkov
Izvorni statistični podatki
Ekonomsko aktivno prebivalstvo (delovna sila) vključuje zaposlene in brezposelne osebe. Anketa o delovni sili v EU opredeljuje zaposlene osebe kot posameznike, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu opravljali neko delo, tudi če le eno uro na teden, za plačilo, dobiček ali družinsko korist. Delovna sila vključuje tudi ljudi, ki niso delali, vendar so imeli zaposlitev ali samostojno dejavnost, ki je začasno niso opravljali, na primer zaradi bolezni, dopusta, sporov med delodajalci in delojemalci, izobraževanja ali usposabljanja.
Zaposlenost se lahko meri kot število zaposlenih ali delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa ali v številu opravljenih ur. Pri vseh navedenih ocenah se upošteva število oseb, tudi navedene informacije za stopnje delovne aktivnosti temeljijo na ocenah v zvezi s številom oseb. Statistika zaposlenosti je pogosto navedena kot stopnja delovne aktivnosti, da se prezre spreminjajoče se število prebivalstva v državah in se olajšajo primerjave med različno velikimi državami. Te stopnje so navadno objavljene za delovno aktivno prebivalstvo, ki običajno pomeni prebivalstvo, staro od 15 do 64 let, ob tem se v Španiji, Združenem kraljestvu in na Islandiji uporablja starostni razpon od 16 do 64 let; ta starostna skupina (od 15 do 64 let) je tudi standardna in jo uporabljajo druge mednarodne statistične organizacije.
Nekatere glavne zaposlitvene značilnosti, kot so opredeljene v anketi o delovni sili v EU, so:
- zaposleni so opredeljeni kot osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca in prejemajo nadomestilo v obliki plače, plačila glede na uspešnost ali plačila v naravi, vključeni so tudi nevpoklicani pripadniki oboroženih sil;
- samozaposlene osebe delajo v lastnem podjetju, na lastni kmetiji ali poklicni praksi. Šteje se, da je samozaposlena oseba v referenčnem tednu delala, če izpolnjuje eno izmed naslednjih meril: dela z namenom pridobitve zaslužka, se ukvarja z izvajanjem dejavnosti ali trenutno ustanavlja podjetje;
- o razlikovanju med polnim/krajšim delovnim časom glavne zaposlitve se izreče anketiranec, razen v Nemčiji, na Irskem in Nizozemskem, kjer so uporabljeni pragi za običajno opravljene ure;
- kazalniki za zaposlene osebe z dodatno zaposlitvijo se nanašajo le na osebe, ki sočasno opravljajo več kot eno zaposlitev; osebe, ki so v referenčnem tednu zamenjale zaposlitev, se ne štejejo med osebe z dvema zaposlitvama;
- zaposlitev se šteje za zaposlitev za določen čas, če se delodajalec in delojemalec sporazumeta, da se zaposlitev konča pod objektivnimi pogoji, kot so določen datum, končana naloga ali vrnitev zaposlenega, ki je začasno nadomeščen. Tipični primeri vključujejo: osebe s sezonsko zaposlitvijo, osebe, ki so prek agencije ali borze dela zaposlene pri neodvisni stranki za opravljanje zadevne naloge (razen v primeru pisne pogodbe o delu za nedoločen čas), osebe s posebnimi pogodbami za usposabljanje.
Ozadje
Statistika zaposlenosti se lahko uporablja za številne analize, vključno z makroekonomskimi (pregled dela kot proizvodni dejavnik) študijami, študijami o produktivnosti ali konkurenčnosti. Uporablja se lahko tudi za preučevanje številnih družbenih in vedenjskih vidikov, povezanih s posameznikovim zaposlitvenim položajem, kot sta vključevanje manjšin v družbo ali zaposlitev kot vir prihodka gospodinjstva.
Zaposlovanje je strukturni in kratkoročni kazalnik. Kot strukturni kazalnik lahko pojasnjuje strukturo trgov dela in ekonomskih sistemov, ki se merijo z usklajenostjo ponudbe delovne sile in povpraševanjem po njej ali kakovostjo zaposlitve. Kot kratkoročni kazalnik zaposlenost sledi poslovnemu ciklu, vendar je s tega vidika omejena, saj je pogosto označena za kazalnik z zamikom (lagging indicator).
Statistika zaposlenosti je v središču mnogih politik EU. Novembra 1997 je bila na vrhu o delovnih mestih v Luxembourgu predstavljena evropska strategija zaposlovanja, ki je bila posodobljena v letu 2005, da se strategija zaposlovanja EU bolje uskladi z revidiranimi lizbonskimi cilji, julija 2008 pa so bile posodobljene smernice za politiko zaposlovanja za obdobje 2008–2010. Marca 2010 je Evropska komisija predstavila strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je Evropski svet uradno sprejel junija 2010. Evropski svet je potrdil pet krovnih ciljev, od katerih je prvi povečanje stopnje delovne aktivnosti za moške in ženske, stare od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020. Države članice EU lahko določajo svoje nacionalne cilje ob upoštevanju teh krovnih ciljev in pripravijo nacionalne programe reform, ki vključujejo ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za izvajanje strategije. Izvajanje strategije je mogoče vsaj delno doseči s pospeševanjem prožnih delovnih pogojev, na primer s krajšim delovnim časom ali delom od doma, s katerimi naj bi se spodbujala delovna aktivnost. Druge pobude, s katerimi se lahko spodbudi, da več ljudi vstopi na trg dela, vključujejo izboljšanje dostopa do storitev otroškega varstva, zagotavljanje več priložnosti za vseživljenjsko učenje ali spodbujanje poklicne mobilnosti. V središču te teme je vprašanje „prožne varnosti“: politik, ki sočasno obravnavajo prožnost trgov dela, organizacije dela in odnosov med delodajalci in delojemalci, obenem pa upoštevajo usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, varnost zaposlitve in socialno zaščito. V skladu s strategijo Evropa 2020 ESZ spodbuja ukrepe za pomoč pri doseganju treh krovnih ciljev za leto 2020:
- 75 % zaposlenih oseb, starih od 20 do 64 let;
- stopnja osipa v šolah pod 10 % in vsaj 40 % 30- do 34-letnikov z dokončano terciarno izobrazbo;
- najmanj 20 milijonov manj ljudi na robu revščine ali socialne izključenosti.
Zaradi počasnega okrevanja po finančni in gospodarski krizi in čedalje več dokazov o naraščajoči brezposelnosti je Evropska komisija 18. aprila 2012 pripravila niz predlogov za ukrepe za spodbujanje zaposlovanja z namenskim svežnjem o zaposlovanju. Ti predlogi se med drugim osredotočajo na ustvarjanje delovnih mest z vidika povpraševanja in državam članicam EU kažejo poti, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z znižanjem davkov na delo ali s podporo zagonskim podjetjem. Njihov namen je tudi določiti gospodarska področja, ki imajo veliko možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, na primer ekološko gospodarstvo, zdravstvene storitve in informacijska in komunikacijska tehnologija.
Evropska komisija je decembra 2012 ob upoštevanju visoke in še vedno naraščajoče brezposelnosti mladih v več državah članicah EU predlagala sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih (COM(2012) 727 final). Ta sveženj je nadgradnja ukrepov za mlade iz obsežnejšega svežnja o zaposlovanju in vključuje številne predloge, med drugim:
- da vsi mladi do 25. leta starosti prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po končanem formalnem šolanju ali začetku brezposelnosti (jamstvo za mlade);
- posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji o okviru kakovosti za pripravništva, da bodo ta mladim omogočila pridobivanje visokokakovostnih delovnih izkušenj v varnih pogojih;
- evropsko koalicijo za vajeništva, da se izboljšata kakovost in ponudba vajeništev, ki so na voljo, ter predstavitev načinov za zmanjševanje ovir za mobilnost za mlade.
Prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih so se nadaljevala v letu 2013, ko je Evropska komisija predstavila pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2013) 144 final), ki je bila pripravljena za okrepitev in pospešitev ukrepov iz svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih. Njen namen je bila zlasti podpora mladim iz regij z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali se ne usposabljajo. Sledilo je še eno sporočilo z naslovom „Skupna prizadevanja za mlade v Evropi – Poziv k ukrepanju v zvezi z brezposelnostjo mladih“ (COM(2013) 447 final), ki je namenjeno pospeševanju izvajanja jamstva za mlade ter zagotavljanju pomoči državam članicam EU in podjetjem, da bi lahko zaposlovali več mladih.
Glej tudi
- Vsi članki o zaposlovanju (v angleščini)
- Job vacancy statistics (v angleščini)
- Job vacancy trends (v angleščini)
- Labour market statistics introduced (v angleščini)
- Labour markets at regional level (v angleščini)
- Participation of young people in education and the labour market (v angleščini)
- School-to-work transition statistics (v angleščini)
- The EU in the world - labour market (v angleščini)
- Underemployment and potential additional labour force statistics (v angleščini)
- Youth unemployment (background article) (v angleščini)
Druge informacije Eurostata
Publikacije
- European social statistics, izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
- Labour market statistics, 2011 (v angleščini)
- Labour market statistics, 2010 (v angleščini)
- Reconciliation between work, private and family life in the European Union, 2009 (v angleščini)
- The social situation in the European Union, 2009 (v angleščini)
Glavne tabele
- Employment and unemployment (Labour Force Survey) (t_employ), glej (vse v angleščini):
- LFS main indicators (t_lfsi)
- Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (t_lfsi_act)
- Employment - LFS adjusted series (t_lfsi_emp)
- Employment growth by sex (tps00180)
- Employment rate by sex (tsdec420)
- Employment rate of older workers (tsdde100)
- Persons employed part-time - Total (tps00159)
- Employees with a contract of limited duration (annual average) (tps00073)
- LFS series - Detailed annual survey results (t_lfsa)
- Employment rate, by highest level of education attained (tsdec430)
- Employed persons with a second job (tps00074)
- Hours worked per week of full-time employment (tps00071)
- Hours worked per week of part-time employment (tps00070)
- LFS series - Specific topics (t_lfst)
- Employment rate of the age group 15-64 by NUTS 2 regions (tgs00007)
- Employment rate of the age group 20-64 by NUTS 2 regions (tgs00102)
- Employment rate of the age group 55-64 by NUTS 2 regions (tgs00054)
Podatkovna zbirka
- Employment and unemployment (Labour Force Survey) (employ), glej (vse v angleščini):
- LFS main indicators (lfsi)
- Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (lfsi_act)
- Employment - LFS adjusted series (lfsi_emp)
- LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998) (lfsq)
- Employment - LFS series (lfsq_emp)
- Employment rates - LFS series (lfsq_emprt)
- Self-employed - LFS series (lfsq_empself)
- Employees - LFS series (lfsq_emppaid)
- Temporary employment - LFS series (lfsq_emptemp)
- Full-time and part-time employment - LFS series (lfsq_empftpt)
- Population in employment having a second job - LFS series (lfsq_emp2job)
- Working time - LFS series (lfsq_wrktime)
- LFS series - Detailed annual survey results (lfsa)
- Employment - LFS series (lfsa_emp)
- Employment rates - LFS series (lfsa_emprt)
- Self employed - LFS series (lfsa_empself)
- Employees - LFS series (lfsa_emppaid)
- Temporary employment - LFS series (lfsa_emptemp)
- Full-time and part-time employment - LFS series (lfsa_empftpt)
- Population in employment having a second job - LFS series (lfsa_emp2job)
- Population in employment working during unsocial hours - LFS series (lfsa_empasoc)
- Working time - LFS series (lfsa_wrktime)
- LFS series -Specific topics (lfst)
- Households statistics - LFS series (lfst_hh)
- LFS regional series (lfst_r)
- LFS ad-hoc modules (lfso)
- 2012. Transition from work to retirement (lfso_12)
- 2010. Reconciliation between work and family life (lfso_10)
- 2009. Entry of young people into the labour market (lfso_09)
- 2008. Labour market situation of migrants (lfso_08)
- 2007. Work related accidents, health problems and hasardous exposure (lfs_07)
- 2006. Transition from work into retirement (lfso_06)
- 2005. Reconciliation between work and family life (lfso_05)
- 2004. Work organisation and working time arrangements (lfso_04)
- 2003. Lifelong learning (lfso_03)
- 2002. Employment of disabled persons (lfso_02)
- 2000. Transition from school to working life (lfso_00)
Posebna področja
- Employment and unemployment (LFS) (v angleščini)
Metodologija / Metapodatki
Objave
- EU Labour Force Survey — online publication (v angleščini)
- Labour Force Survey in the EU, candidate and EFTA countries — Main characteristics of the 2012 national surveys (v angleščini)
- Quality Report of the European Union Labour Force Survey 2012 (v angleščini)
Datoteke z metapodatki ESMS in metodologija ankete o delovni sili v EU
- Employment and unemployment (Labour Force Survey) (ESMS metadata file — employ_esms) (v angleščini)
- Employment growth and activity branches - Annual averages (ESMS metadata file — lfsi_grt_a_esms) (v angleščini)
- LFS ad-hoc modules (ESMS metadata file — lfso_esms) (v angleščini)
- LFS main indicators (ESMS metadata file — lfsi_esms) (v angleščini)
- LFS series - Detailed annual survey results (ESMS metadata file — lfsa_esms) (v angleščini)
- LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998) (ESMS metadata file — lfsq_esms) (v angleščini)
Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)
Statistika zaposlenosti: tables and figures (v angleščini)
Zunanje povezave
- Evropska komisija — Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje — strategija zaposlovanja
- OECD — Employment (v angleščini)
Opombe
- ↑ Na Nizozemskem se šteje, da je oseba zaposlena za krajši delovni čas, če dela manj kot 35 ur na teden.