Statistika zaposlenosti

Podatki, pridobljeni avgusta 2015. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: oktobra 2017. Angleška različica je novejša.

Tabela 1: Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 15–64 let v obdobju 2004–2014
(v %)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 1: Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 15–64 let v letu 2014
(v %)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 2: Stopnje delovne aktivnosti za izbrane skupine prebivalstva v obdobju 2004–2014
(v %)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 2: Stopnje delovne aktivnosti glede na spol v starostni skupini 15–64 let v letu 2014 (¹)
(v %)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Slika 3: Stopnje delovne aktivnosti glede na starostno skupino v letu 2014 (¹)
(v %)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Tabela 3: Stopnja delovne aktivnosti glede na najvišjo raven izobrazbe v starostni skupini 25–64 let v letu 2014
(v %)
Vir: Eurostat (lfsa_ergaed)

Tabela 4: Zaposleni s krajšim delovnim časom ali dodatno zaposlitvijo v obdobju 2004–2014
(delež skupne zaposlenosti)
Vir: Eurostat (lfsa_eppga), (lfsa_e2gis) in (lfsa_egan)

Slika 4: Osebe s krajšim delovnim časom v starostni skupini 15–64 let v letu 2014 (¹)
(delež skupne zaposlenosti)
Vir: Eurostat (lfsa_eppga)

Slika 5: Delež zaposlenih po pogodbi za določen čas v starostni skupini 15–64 let v letu 2014
(delež vseh zaposlenih)
Vir: Eurostat (lfsa_etpga)

V tem članku je prikazana najnovejša statistika zaposlenosti v Evropski uniji (EU), vključno z analizo, ki temelji na pomembnih družbenoekonomskih vidikih: statistika zaposlenosti kaže pomembne razlike glede na spol, starost in raven pridobljene izobrazbe. Opazne so tudi pomembne razlike na trgu dela med državami članicami EU.

Statistika trga dela je po vključitvi poglavja o zaposlovanju v Amsterdamsko pogodbo leta 1997 v središču mnogo politik EU. Stopnja delovne aktivnosti, torej delež zaposlenega delovno aktivnega prebivalstva, velja za ključni socialni kazalnik za analitično preučevanje razvoja na trgu dela.

Glavne statistične ugotovitve

Stopnje delovne aktivnosti glede na spol, starost in pridobljeno izobrazbo

Stopnja delovne aktivnosti v EU-28 za osebe, stare od 15 do 64 let, kot je bila izmerjena z anketo o delovni sili v EU, je leta 2014 znašala 64,9 %. Stopnja delovne aktivnosti v EU-28 je bila najvišja leta 2008, in sicer 65,7-odstotna, v naslednjih letih pa se je znižala in je leta 2010 znašala 64,1 %. Zniževanju med finančno in gospodarsko krizo (za skupaj 1,6 odstotne točke) je med letoma 2010 in 2013 sledilo obdobje stabilnosti, ko je stopnja delovne aktivnosti v EU-28 znašala 64,1 % ali 64,2 %. V letu 2014 se je znova začela zviševati tako kot pred krizo in se je v primerjavi z letom 2013 povišala za 0,8 odstotne točke ter dosegla 64,9 % – glej Tabelo 1.

Med državami članicami EU je bila leta 2014 v Avstriji, Združenem kraljestvu, na Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji visoka stopnja delovne aktivnosti, in sicer je znašala od 71 do 74 %, na Švedskem pa najvišja, in sicer 74,9-odstotna. Na drugi strani lestvice je bila v štirih državah članicah EU-28 stopnja delovne aktivnosti nižja od 60 %, pri čemer je bila najnižja v Grčiji (49,4 %) – glej Sliko 1.

Od začetka finančne in gospodarske krize do leta 2014 so bile (po najnovejših razpoložljivih podatkih) pomembne razlike v delovanju posameznih trgov dela. Čeprav je splošna stopnja delovne aktivnosti v EU-28 leta 2014 ostala za 0,8 odstotne točke pod ravnjo iz leta 2009, je 11 držav članic EU poročalo o zvišanju ustreznih stopenj. Največjo rast sta ugotovili Malta (za 6,8 odstotne točke) in Madžarska (5,4 odstotne točke), medtem ko sta Nemčija in Luksemburg poročala o povišanju za več kot 3,0 odstotne točke. Nasprotno se je v letih 2013 in 2014 stopnja delovne aktivnosti v Grčiji znižala z 61,4 % leta 2008 na nekaj manj kot 50 %. Med letoma 2009 in 2014 so se pomembno znižale (za najmanj 5 odstotnih točk) tudi stopnje delovne aktivnosti na Cipru, v Španiji, na Irskem, Hrvaškem, Portugalskem in Danskem.

Na splošno so stopnje delovne aktivnosti nižje za ženske in starejše delavce. Leta 2014 je stopnja delovne aktivnosti za moške v EU-28 dosegla 70,1 %, za ženske pa 59,6 %. Iz dolgoročne primerjave je razvidno, da je bila stopnja delovne aktivnost za moške leta 2014 nižja od stopnje izpred desetih let (70,3 % leta 2004), precej pa se je povečal delež zaposlenih žensk (za 4,1 odstotne točke glede na 55,5-odstotni delež leta 2004) – glej Tabelo 2.

Stopnja delovne aktivnosti pri moških je bila v vseh državah članicah EU-28 leta 2014 stalno višja kot pri ženskah, čeprav so bile razlike med državami članicami velike. Razlika v stopnji delovne aktivnosti glede na spol je bila največja na Malti (25,6 odstotne točke), kjer je bila stopnja delovne aktivnosti pri ženskah tretja najnižja (49,3 %). V Italiji, Grčiji in Češki republiki so bile razlike v stopnjah delovne aktivnosti glede na spol od 16 do 18 odstotnih točk; za Grčijo in Italijo je to izhajalo iz dejstva, da sta imeli najnižjo in drugo najnižjo stopnjo delovne aktivnosti pri ženskah; velika razlika v stopnji delovne aktivnosti glede na spol v Češki republiki pa je izhajala iz posebno visoke stopnje delovne aktivnosti pri moških (77,0 %, kar je tretja najvišja stopnja v državah članicah EU), in ne iz nizke stopnje delovne aktivnosti pri ženskah. Zelo majhna razlika v stopnji delovne aktivnosti glede na spol je bila na Finskem in v Litvi, kjer sta bili stopnji pri ženskah za manj kot 2,0 odstotne točke nižji kot pri moških. Razlike v stopnji delovne aktivnosti glede na spol so bile razmeroma majhne tudi na Švedskem in v Latviji.

Med državami nečlanicami iz Tabele 2 se je stopnja delovne aktivnosti glede na spol najbolj razlikovala v Turčiji, kjer je bila stopnja pri ženskah z 29,5  za 40,0 odstotne točke nižja kot pri moških. Razmeroma velike razlike med spoloma so bile tudi v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in na Japonskem. Na Norveškem in Islandiji so bile razlike v stopnji delovne aktivnosti glede na spol razmeroma majhne (manj kot 5,0 odstotne točke) – glej Sliko 2.

Podobno kot stopnja delovne aktivnosti pri ženskah se je tudi stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih (starih od 55 do 64 let) kljub finančni in gospodarski krizi zelo hitro višala. Stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih je v EU-28 leta 2014 dosegla 51,8 %, pri čemer se je povišala vsako leto od leta 2002 (začetek časovne vrste za EU-28) do vključno leta 2014 (najnovejše razpoložljive informacije). Leta 2014 se je stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih v 11 državah članicah EU-28 gibala od 50 do 66 %, daleč najvišja pa je bila na Švedskem (74,0 %) – glej Tabelo 2. Tudi v treh državah Efte, za katere so na voljo podatki, je bila stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih visoka in je bila v vseh višja od 70 %, najvišja pa je bila na Islandiji, in sicer je znašala 83,6 %. Stopnja delovne aktivnosti pri starejših delavcih je bila razmeroma visoka tudi na Japonskem in v Združenih državah, pri čemer je bila v zadnjih malce nižja. Podrobnejša analiza stopenj delovne aktivnosti glede na starostno skupino je predstavljena na Sliki 3, s katere je razvidno še, da so najvišje stopnje delovne aktivnosti redno izmerjene med osebami, starimi od 25 do 54 let.

Stopnje delovne aktivnosti se pomembno razlikujejo tudi glede na raven dosežene izobrazbe: za tovrstno statistiko stopnje delovne aktivnosti temeljijo na starostni skupini od 25 do 64 let, ne od 15 do 64 let. Stopnja delovne aktivnosti pri tistih, ki so končali terciarno izobraževanje (kratko terciarno izobraževanje, dodiplomsko izobraževanje, magistrski ali doktorski študij (ali enakovredno izobraževanje)), je bila leta 2014 po vsej EU-28 83,7-odstotna (glej Tabelo 3), torej veliko višja kot stopnja pri tistih, ki so imeli največ primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo (52,6 %). Stopnja delovne aktivnosti pri osebah z največ višjo sekundarno ali posekundarno predterciarno izobrazbo je bila v EU-28 73,4-odstotna. Stopnja delovne aktivnosti se je od začetka finančne in gospodarske krize (primerjava med letoma 2008 in 2014) najbolj znižala pri osebah z največ primarno oziroma nižjo sekundarno izobrazbo (za 3,9 odstotne točke), medtem ko je bilo znižanje mnogo manjše pri osebah s terciarno izobrazbo (za 1,4 odstotne točke) in osebah z največ višjo sekundarno ali posekundarno predterciarno izobrazbo (za 1,3 odstotne točke).

Pogodbe za krajši delovni čas in za določen čas

Delež delovne sile v EU-28 v starostni skupini od 15 do 64 let z glavno zaposlitvijo s krajšim delovnim časom je postopoma naraščal s 16,7 % v letu 2004 na 19,6 % v letu 2014. Daleč največji delež delavcev s krajšim delovnim časom je bil leta 2014 na Nizozemskem (49,6 %), sledijo pa Avstrija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Danska, Švedska, Belgija in Irska, kjer je delo s krajšim delovnim časom v vseh primerih zajemalo približno četrtino vseh zaposlitev. Ob tem so bile zaposlitve s krajšim delovnim časom razmeroma neobičajne v Bolgariji (2,5 % zaposlenih) ter na Slovaškem, Hrvaškem, v Češki republiki in na Madžarskem (med 5,1 in 5,5 %) – glej Tabelo 4.

Pogostost dela s krajšim delovnim časom se med moškimi in ženskami pomembno razlikuje. Leta 2014 je skoraj tretjina (32,2 %) zaposlenih žensk, starih od 15 do 64 let, v EU-28 delala s krajšim delovnim časom, kar je veliko večji delež kot pri moških (8,8 %). Leta 2014 je s krajšim delovnim časom delalo več kot tri četrtine (76,7 %) vseh zaposlenih žensk na Nizozemskem, kar je daleč najvišja stopnja med državami članicami EU .

Leta 2014 je bil delež zaposlenih v EU-28 po pogodbi za določen čas (zaposlitev za določen čas) 14,0-odstoten. Na Poljskem je imela več kot četrtina (28,3 %) zaposlenih pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ta delež pa je presegal petino v Španiji (24,0 %), na Portugalskem (21,4 %) in Nizozemskem (21,1 %) – glej Sliko 5. V drugih državah članicah EU-28 je delež zaposlenih po pogodbi za določen čas znašal od 19,0 % na Cipru do 2,8 % v Litvi in 1,5 % v Romuniji. Precej velik razpon v nagnjenosti k uporabi pogodb o zaposlitvi za določen čas med državami članicami EU morda vsaj nekoliko kaže nacionalne prakse, ponudbo delovne sile in povpraševanje po njej, mnenje delodajalcev glede morebitne rasti/krčenja ter nezapletenost postopkov zaposlovanja ali odpuščanja za delodajalce.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Izvorni statistični podatki

Ekonomsko aktivno prebivalstvo (delovna sila) vključuje zaposlene in brezposelne osebe. Anketa o delovni sili v EU opredeljuje zaposlene osebe kot posameznike, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu opravljali neko delo, tudi če le eno uro na teden, za plačilo, dobiček ali družinsko korist. Delovna sila vključuje tudi ljudi, ki niso delali, vendar so imeli zaposlitev ali samostojno dejavnost, ki je začasno niso opravljali, na primer zaradi bolezni, dopusta, sporov med delodajalci in delojemalci, izobraževanja ali usposabljanja.

Zaposlenost se lahko meri kot število zaposlenih ali delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa ali številu opravljenih ur. Pri vseh ocenah, predstavljenih v tem članku, je uporabljeno število oseb; tudi navedene informacije za stopnje delovne aktivnosti temeljijo na ocenah v zvezi s številom oseb. Statistika zaposlenosti je pogosto navedena kot stopnja delovne aktivnosti, da se prezre spreminjajoče se število prebivalcev v državah in olajšajo primerjave med različno velikimi državami. Te stopnje so navadno objavljene za delovno aktivno prebivalstvo, ki običajno pomeni prebivalstvo, staro od 15 do 64 let; ob tem se v Španiji, Združenem kraljestvu in na Islandiji uporablja starostni razpon od 16 do 64 let; ta starostna skupina (od 15 do 64 let) je tudi standardna in jo uporabljajo druge mednarodne statistične organizacije.

Nekatere glavne zaposlitvene značilnosti, kot so opredeljene v anketi o delovni sili v EU, so:

• zaposleni so opredeljeni kot osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca in prejemajo nadomestilo v obliki plače, plačila glede na uspešnost ali plačila v naravi; vključeni so tudi nevpoklicani pripadniki oboroženih sil;
• samozaposlene osebe delajo v lastnem podjetju, na lastni kmetiji ali poklicni praksi. Šteje se, da je samozaposlena oseba v referenčnem tednu delala, če izpolnjuje eno od naslednjih meril: dela z namenom pridobitve zaslužka, se ukvarja z izvajanjem dejavnosti ali trenutno ustanavlja podjetje;
• razlikovanje med polnim in krajšim delovnim časom običajno temelji na spontanem odgovoru anketiranca. Glavne izjeme so Nizozemska in Islandija, v katerih se uporablja prag 35 ur, Švedska, v kateri se prag uporablja za samozaposlene osebe, in Norveška, v kateri so osebe, ki delajo od 32 do 36 ur, vprašane, ali je to delo s polnim ali krajšim delovnim časom;
• kazalniki za zaposlene osebe z dodatno zaposlitvijo se nanašajo le na osebe, ki sočasno opravljajo več kot eno zaposlitev; osebe, ki so v referenčnem tednu zamenjale zaposlitev, se ne štejejo kot osebe z dvema zaposlitvama;
• zaposlitev se šteje za zaposlitev za določen čas, če se delodajalec in delojemalec sporazumeta, da se zaposlitev konča pod objektivnimi pogoji, kot so določen datum, končana naloga ali vrnitev zaposlenega, ki je začasno nadomeščen. Tipični primeri vključujejo: osebe s sezonsko zaposlitvijo, osebe, ki so prek agencije ali borze dela zaposlene pri neodvisni stranki za opravljanje zadevne naloge (razen v primeru pisne pogodbe o delu za nedoločen čas), osebe s posebnimi pogodbami za usposabljanje.

Ozadje

Statistika zaposlenosti se lahko uporablja za številne analize, vključno z makroekonomskimi (pregled dela kot proizvodnega dejavnika) študijami, študijami o produktivnosti ali konkurenčnosti. Uporablja se lahko tudi za preučevanje številnih družbenih in vedenjskih vidikov, povezanih s posameznikovim zaposlitvenim položajem, kot sta vključevanje manjšin v družbo ali zaposlitev kot vir prihodka gospodinjstva.

Zaposlovanje je strukturni in kratkoročni kazalnik. Kot strukturni kazalnik lahko pojasnjuje strukturo trgov dela in ekonomskih sistemov, ki se merijo z usklajenostjo ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej ali kakovostjo zaposlitve. Kot kratkoročni kazalnik zaposlenost sledi poslovnemu ciklu, vendar je s tega vidika omejena, saj je pogosto označena za kazalnik z zamikom.

Statistika zaposlenosti je v središču mnogo politik EU. Novembra 1997 je bila na vrhu o delovnih mestih v Luxembourgu predstavljena evropska strategija zaposlovanja, ki je bila posodobljena v letu 2005, da se je strategija zaposlovanja EU bolje uskladila z revidiranimi lizbonskimi cilji, julija 2008 pa so bile posodobljene smernice za politiko zaposlovanja za obdobje 2008–2010. Marca 2010 je Evropska komisija predstavila strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je Evropski svet uradno sprejel junija 2010. Evropski svet je potrdil pet krovnih ciljev, od katerih je prvi povišanje stopnje delovne aktivnosti za moške in ženske, stare od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020. Države članice EU lahko določijo svoje nacionalne cilje ob upoštevanju teh krovnih ciljev in pripravijo nacionalne programe reform, ki vključujejo ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za izvajanje strategije. Izvajanje strategije je mogoče vsaj delno doseči s pospeševanjem prožnih delovnih pogojev, na primer s krajšim delovnim časom ali delom od doma, s katerimi naj bi se spodbujala delovna aktivnost. Druge pobude, s katerimi se lahko spodbudi vstop več ljudi na trg dela, vključujejo izboljšanje dostopa do storitev otroškega varstva, zagotavljanje več priložnosti za vseživljenjsko učenje ali spodbujanje poklicne mobilnosti. V središču te teme je vprašanje „prožne varnosti“: politik, ki sočasno obravnavajo prožnost trgov dela, organizacije dela in odnosov med delodajalci in delojemalci, obenem pa upoštevajo usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, varnost zaposlitve in socialno zaščito. V skladu s strategijo Evropa 2020 ESZ spodbuja ukrepe za pomoč pri doseganju treh krovnih ciljev za leto 2020:

• 75 % zaposlenih oseb, starih od 20 do 64 let;
• stopnja osipa v šolah pod 10 % in vsaj 40 % 30- do 34-letnikov z dokončano terciarno izobrazbo;
• najmanj 20 milijonov manj ljudi na robu revščine ali socialne izključenosti.

Zaradi počasnega okrevanja po finančni in gospodarski krizi in čedalje več dokazov o naraščajoči brezposelnosti je Evropska komisija 18. aprila 2012 pripravila niz predlogov za ukrepe za spodbujanje zaposlovanja z namenskim svežnjem ukrepov za zaposlovanje. Ti predlogi so bili med drugim osredotočeni na ustvarjanje delovnih mest z vidika povpraševanja in državam članicam EU kažejo poti, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z znižanjem davkov na delo ali podporo zagonskim podjetjem. Njihov namen je bil tudi določiti gospodarska področja, ki imajo veliko možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, na primer ekološko gospodarstvo, zdravstvene storitve ter informacijska in komunikacijska tehnologija.

Evropska komisija je decembra 2012 ob upoštevanju visoke in še vedno naraščajoče brezposelnosti mladih v več državah članicah EU predlagala sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih (COM(2012) 727 final). Ta sveženj je nadgradnja ukrepov za mlade iz obsežnejšega svežnja o zaposlovanju in vključuje številne predloge, med drugim:

• da vsi mladi do 25. leta starosti prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po končanem formalnem šolanju ali začetku brezposelnosti (jamstvo za mlade);
• posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji o okviru kakovosti za pripravništva, da bodo ta mladim omogočila pridobivanje visokokakovostnih delovnih izkušenj v varnih pogojih;
• evropsko koalicijo za vajeništva, da se izboljšata kakovost in ponudba vajeništev, ki so na voljo, ter predstavitev načinov za zmanjševanje ovir za mobilnost za mlade.

Prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih so se nadaljevala v letu 2013, ko je Evropska komisija predstavila pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2013) 144 final), ki je bila pripravljena za okrepitev in pospešitev ukrepov iz svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih. Njen namen je bila zlasti podpora mladim iz regij z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali se ne usposabljajo. Sledilo je še eno sporočilo z naslovom „Skupna prizadevanja za mlade v Evropi – Poziv k ukrepanju v zvezi z brezposelnostjo mladih“ (COM(2013) 447 final), ki je namenjeno pospeševanju izvajanja jamstva za mlade ter zagotavljanju pomoči državam članicam EU in podjetjem, da bi lahko zaposlovali več mladih.

Ena od glavnih prednostnih nalog kolegija komisarjev, ki je funkcijo nastopil leta 2014, je osredotočiti se na spodbujanje novih delovnih mest, rasti in naložb s ciljem zmanjšanja obsega predpisov ter pametnejše uporabe obstoječih finančnih virov in javnih sredstev. Evropska komisija je februarja 2015 objavila vrsto poročil o državah, ki vsebujejo analizo ekonomskih politik držav članic EU ter zagotavljajo informacije o njihovih prednostnih nalogah za prihodnje leto za spodbuditev rasti in ustvarjanja delovnih mest. Istega meseca je predlagala tudi, naj se v letu 2015 iz pobude za zaposlovanje mladih dajo na voljo sredstva v višini milijarde EUR, tako da bi se sredstva predhodnega financiranja, ki jih države članice EU lahko prejmejo za spodbujanje zaposlovanja mladih, povečala za 30-krat, da bi 650 000 mladim pomagali pri vključevanju na trg dela.

Glej tudi

• Vsi članki o zaposlovanju (v angleščini)
• Job vacancy statistics (v angleščini)
• Job vacancy trends (v angleščini)
• Labour market statistics introduced (v angleščini)
• Labour markets at regional level (v angleščini)
• Participation of young people in education and the labour market (članek o ozadju) (v angleščini)
• The EU in the world - labour market (v angleščini)
• Underemployment and potential additional labour force statistics (v angleščini)
• Youth unemployment (članek o ozadju) (v angleščini)

Druge informacije Eurostata

Objave

• European social statistics, izdaja iz leta 2013 (v angleščini)
• Labour market statistics, 2011 (v angleščini)
• Labour market statistics, 2010 (v angleščini)
• Reconciliation between work, private and family life in the European Union, 2009 (v angleščini)
• The social situation in the European Union, 2009 (v angleščini)

Glavne tabele

• Employment and unemployment (Labour Force Survey) (t_employ), glej (v angleščini):

LFS main indicators (t_lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (t_lfsi_act)

Employment - LFS adjusted series (t_lfsi_emp)

Unemployment - LFS adjusted series (t_une)

LFS series - Detailed annual survey results (t_lfsa)

LFS series - Specific topics (t_lfst)

Podatkovna zbirka

• Employment and unemployment (Labour Force Survey) (employ), glej (v angleščini):

LFS main indicators (t_lfsi)

Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (lfsi_act)

Employment - LFS adjusted series (lfsi_emp)

Unemployment - LFS adjusted series (une)

LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998) (lfsq)

LFS series - Detailed annual survey results (lfsa)

LFS series -Specific topics (lfst)

LFS ad-hoc modules (lfso)

2013. Accidents at work and other work-related health problems (lfso_13)

2012. Transition from work to retirement (lfso_12)

2011. Access to labour markets for disabled people (lfso_12)

2010. Reconciliation between work and family life (lfso_10)

2009. Entry of young people into the labour market (lfso_09)

2008. Labour market situation of migrants (lfso_08)

2007. Work related accidents, health problems and hazardous exposure (lfs_07)

2006. Transition from work into retirement (lfso_06)

2005. Reconciliation between work and family life (lfso_05)

2004. Work organisation and working time arrangements (lfso_04)

2003. Lifelong learning (lfso_03)

2002. Employment of disabled persons (lfso_02)

2000. Transition from school to working life (lfso_00)

Posebni razdelek

• Employment and unemployment (Labour force survey) (v angleščini)

Metodologija/Metapodatki

Objave

• EU Labour Force Survey – online publication (v angleščini)
• Labour Force Survey in the EU, candidate and EFTA countries – Main characteristics of national surveys, 2013–14 edition (v angleščini)
• Quality Report of the European Union – Labour Force Survey – 2013–14 edition (v angleščini)

Datoteke z metapodatki ESMS in metodologija ankete o delovni sili v EU

• Employment and unemployment (Labour Force Survey) (Datoteka z metapodatki ESMS – employ_esms) (v angleščini)
• Employment growth and activity branches – annual averages (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsi_grt_a_esms) (v angleščini)
• LFS ad-hoc modules (Datoteka z metapodatki ESMS – lfso_esms) (v angleščini)
• LFS main indicators (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsi_esms) (v angleščini)
• LFS series - Detailed annual survey results (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsa_esms) (v angleščini)
• LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998) (Datoteka z metapodatki ESMS – lfsq_esms) (v angleščini)

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

• Employment statistics: tables and figures (v angleščini)

Zunanje povezave

• Evropska komisija – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska strategija zaposlovanja
• OECD – Employment (v angleščini)