Archive:Struktura in staranje prebivalstva

Podatki pridobljeni julija 2019.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2020.

Highlights

Leta 2018 je bila skoraj petina (19 %) prebivalstva EU stara vsaj 65 let.

Delež ljudi, starih 80 let ali več, bi se lahko do leta 2100 več kot podvojil in dosegel 14,6 % celotnega prebivalstva.

Povečanje deleža prebivalstva, starega 65 let ali več, med letoma 2008 in 2018

V tem članku je obravnavan vpliv staranja prebivalstva znotraj Evropske unije (EU), kar bo v prihodnjih desetletjih verjetno imelo velik pomen. Stalno nizka rodnost in daljša pričakovana življenjska doba sta preoblikovali starostno piramido EU-28. Verjetno najpomembnejša sprememba bo izrazit prehod k veliko starejši strukturi prebivalstva, tak trend je že viden v več državah članicah EU.

Delež delovno aktivnega prebivalstva v EU-28 se torej zmanjšuje, relativno število upokojenih pa se povečuje. V naslednjih desetletjih se bo delež starejših v celotnem prebivalstvu precej povečal, ker se bo upokojil velik delež generacije babyboom iz obdobja po drugi svetovni vojni. Delovno aktivno prebivalstvo bo zato bolj obremenjeno, saj bo moralo kriti socialne izdatke starajočega se prebivalstva za številne storitve, ki jih to potrebuje.

Full article

Delež starejših še vedno narašča

Po ocenah je bilo 1. januarja 2018 v EU-28 512,4 milijona prebivalcev. Mladi (0 do 14 let) so predstavljali 15,6 % prebivalstva EU-28 (glej Tabelo 1), osebe, ki so se štele za delovno aktivne (15 do 64 let), pa 64,7 % prebivalstva. Delež starejših (65 let ali več) je bil 19,7 % (v primerjavi s prejšnjim letom se je povečal za 0,3 odstotne točke, v primerjavi z desetimi leti prej pa za 2,6 odstotne točke).

V državah članicah EU je bil leta 2018 največji delež mladih v celotnem prebivalstvu zabeležen na Irskem (20,8 %), najmanjši pa v Italiji (13,4 %) in v Nemčiji (13,5 %). Največji delež oseb, starih 65 let ali več, v celotnem prebivalstvu sta imeli Italija (22,6 %) in Grčija (21,8 %), najmanjši pa Irska (13,8 %).

Tabela 1: Starostna struktura prebivalstva po glavnih starostnih skupinah, 2008 in 2018
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Struktura prebivalstva držav Efte in držav kandidatk je bila podobna splošni strukturi v EU, pri čemer sta bili glavni izjemi Islandija in Turčija (kjer je bila struktura prebivalstva podobna kot na Irskem): v teh dveh državah je bil delež najmlajše starostne skupine velik (19,3 % oziroma 23,6 %), osebe, stare 65 let ali več, pa so predstavljale primerjalno majhen delež celotnega prebivalstva (14,1 % oziroma 8,5 %). Tudi v Albaniji in Severni Makedoniji je bil delež oseb, starih 65 let ali več, razmeroma majhen (13,6 % oziroma 13,7 %). Vseeno je trend starajočega se prebivalstva viden tudi v teh državah (glej Sliko 1).

Slika 1: Povečanje deleža prebivalstva, starega 65 let ali več, med letoma 2008 in 2018
(v odstotnih točkah)
'’Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Mediana starosti je najvišja v Italiji

Mediana starosti prebivalstva EU-28 se zvišuje in je 1. januarja 2018 znašala 43,1 leta (glej Sliko 2). To pomeni, da je bila polovica prebivalstva EU-28 starejša od 43,1 leta, polovica pa mlajša. V državah članicah EU je bila mediana starosti med 37,3 leta na Irskem in 46,3 leta v Italiji, kar potrjuje razmeroma mlado oziroma razmeroma staro strukturo prebivalstva, zabeleženo v vsaki od teh dveh držav članic. Mediana starosti, ki je bila leta 2018 zabeležena v državah Efte in državah kandidatkah, je bila nižja kot v državah EU-28, razen v Lihtenštajnu (44,0 leta) in Srbiji (43,5 leta).

Slika 2: Mediana starosti prebivalstva, 2008–2018
(v letih)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Mediana starosti v EU-28 se je med letoma 2008 in 2018 zvišala za 2,7 leta (povprečno za 0,3 leta na leto) in se torej dvignila s 40,4 leta na 43,1 leta. Zvišala se je v vseh državah članicah EU, in sicer za 4,0 leta ali več na Portugalskem, v Španiji, Grčiji in Litvi, medtem ko se na Švedskem ni spremenila (40,6 leta). Albanija je imela v zadnjih 10 letih največje povišanje mediane starosti, saj se je povišala za 18,8 % (ali 5,7 leta, in sicer s 30,4 leta v letu 2008 na 36,1 leta v letu 2018) (glej Sliko 2).

Za vsako osebo, staro 65 let ali več, nekoliko več kot tri delovno aktivne osebe

Koeficienti starostne odvisnosti se lahko uporabijo za proučevanje ravni podpore, ki jo mladim in/ali starejšim zagotavlja delovno aktivno prebivalstvo. Ti koeficienti so izraženi z relativno velikostjo mladega in/ali starejšega prebivalstva v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom. Koeficient starostne odvisnosti starejših za EU-28 je 1. januarja 2018 znašal 30,5 % (glej Tabelo 2), kar pomeni, da so bile za vsako osebo, staro 65 let ali več, nekoliko več kot tri delovno aktivne osebe. Koeficient starostne odvisnosti starejših v državah članicah EU je znašal od skromnih 20,6 % v Luksemburgu in 21,2 % na Irskem, kjer je za vsako osebo, staro 65 let ali več, skoraj pet delovno aktivnih oseb, do visokih 35,2 % v Italiji, 34,2 % na Finskem in 34,1 % v Grčiji, torej manj kot tri delovno aktivne osebe za vsako osebo, staro 65 let ali več.

Tabela 2: Kazalniki starostne strukture prebivalstva, 1. januar 2018
(v %)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Kombinacija koeficienta starostne odvisnosti mladih in koeficienta starostne odvisnosti starejših je skupni koeficient starostne odvisnosti (izračunan kot koeficient odvisnih oseb, mladih in starejših glede na prebivalstvo, ki se šteje za delovno aktivno prebivalstvo, tj. prebivalstvo, staro od 15 do 64 let), ki je bil leta 2018 v EU-28 54,6 %, kar pomeni, da sta bili za vsako odvisno osebo približno dve delovno aktivni osebi. Leta 2018 je bil najmanjši skupni koeficient starostne odvisnosti v državah članicah EU zabeležen v Luksemburgu (43,8 %), največji pa v Franciji (60,7 %).

V EU-28 je opazen trend splošnega večanja koeficienta starostne odvisnosti starejših in skupnega koeficienta starostne odvisnosti. V zadnjem desetletju se je koeficient starostne odvisnosti starejših povečal za 5,0 odstotne točke (ali za 19,6 % svoje prejšnje vrednosti) (s 25,5 % v letu 2008 na 30,5 % v letu 2018), skupni koeficient starostne odvisnosti pa se je v enakem obdobju zvišal za 5,6 odstotne točke (ali za 11,4 % prejšnje vrednosti) (z 49,0 % v letu 2008 na 54,6 % v letu 2018).

Pretekli in prihodnji trendi staranja prebivalstva v EU

Staranje prebivalstva je dolgoročen trend, ki se je začel pred nekaj desetletji v Evropi. Ta trend je viden v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva in se kaže v vse večjem deležu starejših skupaj z vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu.

Prebivalstveni piramidi (glej Sliki 3 in 4) kažeta porazdelitev prebivalstva po spolu in petletnih starostnih skupinah. Vsaka vrstica ustreza deležu danega spola in starostne skupine v celotnem prebivalstvu (moški in ženske skupaj). Prebivalstvena piramida EU-28 za 1. januar 2018 je ozka pri dnu in prehaja v romboid zaradi pripadnikov generacije babyboom, ki je posledica visoke rodnosti sredi šestdesetih let 20. stoletja (obdobje, znano kot babyboom) v več evropskih državah. Ti pripadniki generacije babyboom so še naprej velik del delovno aktivnega prebivalstva. Kot kaže primerjava s prebivalstveno piramido za leto 2003, se prvi pripadniki te velike generacije, rojene v obdobju 20–30 let, zdaj približujejo upokojitveni starosti. Odklon generacije babyboom se pomika navzgor po prebivalstveni piramidi, pri čemer sta spodnji del delovno aktivnega prebivalstva in osnova ožji, kot je razvidno s Slike 3.

Slika 3: Prebivalstveni piramidi za EU-28 za leti 2003 in 2018
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjangroup)

Delež prebivalstva, starega 65 let ali več, se povečuje v vseh državah članicah EU, državah Efte in državah kandidatkah. V zadnjem desetletju se je povečal za od 4,9 odstotne točke na Malti in na Finskem ter 4,6 odstotne točke na Češkem do 1,3 odstotne točke ali manj v Nemčiji in 0,3 odstotne točke v Luksemburgu. V EU-28 kot celoti je bilo v zadnjem desetletju (2008–2018) zabeleženo skupno povečanje za 2,6 odstotne točke (glej Sliko 1). Na drugi strani se je v EU-28 delež prebivalstva, starega manj kot 15 let, zmanjšal za 0,2 odstotne točke (glej Tabelo 1).

Rast relativnega deleža starejših je mogoče pojasniti z daljšo življenjsko dobo, tj. vzorcem, ki je viden že več desetletij, saj se je pričakovana življenjska doba podaljšala (glej statistiko umrljivosti in pričakovane življenjske dobe); ta trend se pogosto opisuje kot „staranje na vrhu“ prebivalstvene piramide.

Na drugi strani k staranju prebivalstva že več let prispevajo stalno nizke stopnje rodnosti, saj manj rojstev pomeni manjši delež mladih v celotnem prebivalstvu (glej statistiko rodnosti). Ta trend je znan kot „staranje na dnu“ prebivalstvene piramide in se kaže v vse ožji osnovi prebivalstvene piramide EU-28 med letoma 2003 in 2018.

Za proučitev prihodnjih trendov staranja prebivalstva je bil pripravljen najnovejši sklop projekcij prebivalstva Eurostata, ki zajema obdobje 2018–2100. Prebivalstvo EU-28 naj bi se povečalo in okoli leta 2040 doseglo vrh pri 525,0 milijona prebivalcev, nato pa naj bi se postopno zmanjševalo in do leta 2100 doseglo 492,9 milijona prebivalcev.

Iz primerjave starostnih piramid za leti 2018 in 2100 (glej Sliko 4) je razvidno, da naj bi se prebivalstvo EU-28 še naprej staralo. V prihodnjih desetletjih se bo zaradi velikega števila pripadnikov generacije babyboom število starejših povečalo. Vendar bo piramida do leta 2100 videti bolj kot kocka, saj se bo na sredini (okrog starosti 45–54 let) precej zožila.

Slika 4: Prebivalstveni piramidi za EU-28 za leti 2018 in 2100
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjangroup) in (proj_18np)

Drug vidik staranja prebivalstva je postopno staranje starejšega prebivalstva samega, saj se relativni pomen zelo starih prebivalcev povečuje hitreje kot pomen katere koli druge starostne skupine prebivalstva EU. Delež oseb, starih 80 let ali več, v prebivalstvu EU-28 naj bi se med letoma 2018 in 2100 povečal za dvainpolkrat, in sicer s 5,6 % na 14,6 % (glej Sliko 5).

Slika 5: Struktura prebivalstva po glavnih starostnih skupinah, EU-28, 2018–2100
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjanind) in (proj_18ndbi)

V obdobju 2018–2100 naj bi se delež delovno aktivnega prebivalstva zmanjševal do leta 2100, starejši pa bodo verjetno predstavljali vse večji delež celotnega prebivalstva: osebe, stare 65 let ali več, bodo do leta 2100 predstavljale 31,3 % prebivalstva EU-28 v primerjavi z 19,8 % v letu 2018. Zaradi prehajanja prebivalstva med starostnimi skupinami naj bi se koeficient starostne odvisnosti starejših v EU-28 skoraj podvojil, in sicer s 30,5 % leta 2018 na 57,3 % do leta 2100, skupni koeficient starostne odvisnosti pa naj bi se zvišal s 54,6 % leta 2018 na 82,9 % do leta 2100 (glej Sliko 6). Mediana starosti naj bi se povišala za 5,4 leta, in sicer s 43,3 leta v letu 2018 na 48,7 leta v letu 2100.

Slika 6: Predvideni koeficient starostne odvisnosti starejših, EU-28, 2018–2100
(%)
Vir: Eurostat (demo_pjanind) in (proj_18ndbi)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Struktura in staranje prebivalstva: tabele in slike (v angleščini)

Podatkovni viri

Eurostat zbira podatke držav članic EU in drugih držav, ki sodelujejo pri njegovem zbiranju podatkov v zvezi s prebivalstvom, 1. januarja vsako leto. Priporočena opredelitev pojma je „prebivalstvo z običajnim prebivališčem“, ki predstavlja število prebivalcev danega območja na 1. januar zadevnega leta (ali v nekaterih primerih na 31. december prejšnjega leta). V skladu z mednarodnimi priporočili Združenih narodov temelji opredelitev pojma „običajno prebivališče“ na 12-mesečnem referenčnem obdobju, kar pomeni, da bi morale vključene osebe v svojem kraju običajnega prebivališča neprekinjeno prebivati vsaj 12 mesecev pred referenčnim datumom ali prispeti v svoj kraj običajnega prebivališča v obdobju 12 mesecev pred referenčnim datumom z namenom, da bi tam ostale vsaj eno leto. Vendar lahko države Eurostatu sporočijo podatke o prebivalstvu, ki temeljijo na podatkih iz njihovih najnovejših popisov in so spremenjeni glede na elemente prirasta prebivalstva, ki so nastali od zadnjega popisa, ali podatke o prebivalstvu, ki temeljijo na registriranem/zakonitem prebivalstvu.

Popis prebivalstva in stanovanj je bil v vseh državah članicah EU, državah Efte in državah kandidatkah za vstop v EU izveden leta 2011. Običajna praksa držav je, da pregledajo svoje letne ocene prebivalstva, ko so na voljo rezultati popisa prebivalstva in stanovanj. Ocene prebivalstva, ki temeljijo na rezultatih popisa, lahko pomenijo prekinitve vrst za velikost in strukturo prebivalstva.

Eurostat zagotavlja informacije o številnih demografskih podatkih. Podatki o prebivalstvu vključujejo razčlembe po različnih lastnostih, kot so starost, spol, zakonski stan in dosežena izobrazba.

Eurostat pripravlja projekcije prebivalstva na nacionalni ravni vsaka tri leta. Te projekcije so pogojni scenariji, katerih namen je zagotoviti informacije o verjetni prihodnji velikosti in starostni strukturi prebivalstva na podlagi predvidevanj prihodnjih trendov rodnosti, pričakovane življenjske dobe in migracij.

Ozadje

Evropska komisija uporablja projekcije prebivalstva Eurostata za analizo verjetnega vpliva starajočega se prebivalstva na javno porabo. Večji socialni izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, v obliki pokojnin, zdravstvenega varstva in institucionalne ali zasebne (zdravstvene) nege, bodo verjetno pomenili večje breme za delovno aktivno prebivalstvo.

Za številne pomembne politike, zlasti na socialnem in ekonomskem področju, se demografski podatki uporabljajo za načrtovanje ukrepov ter spremljanje in vrednotenje programov, na primer v zvezi s staranjem prebivalstva in njegovimi verjetnimi učinki na vzdržnost javnih financ in socialnih ugodnosti ali ekonomskim in socialnim vplivom demografskih sprememb.