Statistics Explained

Statistika potniškega prometa

Revision as of 10:49, 8 January 2020 by EXT-A-Redpath (talk | contribs) (update for 2019)

Podatki pridobljeni junija 2019.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2020.

Poudarki

V EU je več kot 9,6 milijarde potnikov potovalo po nacionalnih železniških omrežjih.

Zračni prevoz potnikov je leta 2017 na ravni EU prvič presegel milijardo potnikov.

[[File:Seaborne passengers embarked and disembarked in all ports_2017-SL.XLSX]]

Potniki v pomorskem prevozu, ki so se vkrcali in izkrcali v vseh pristaniščih, EU-28, 2002–2017

  • Os y je skrajšana.
  • Vir: Eurostat (spletna podatkovna koda: mar_mp_aa_cph)

V tem članku so navedene podrobnosti o sedanjih razmerah in najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi s statistiko potniškega prometa v Evropski uniji (EU) glede na najnovejše razpoložljive podatke. V njem so predstavljene informacije o prevozu potnikov glede na različne načine prevoza, kot so cestni, železniški, zračni in pomorski prevoz. Med njimi je glavni način prevoza potnikov prevoz z osebnim avtomobilom, in sicer zaradi želje po večji mobilnosti in prilagodljivosti. Vendar so se zaradi velike odvisnosti od osebnega avtomobila kot prevoznega sredstva na številnih urbanih območjih in glavnih prometnih žilah po vsej EU povečali zastoji in onesnaženost.

Celotni članek

Modalna razdelitev potnikov v notranjem potniškem prometu

Slika 1 kaže, da so osebni avtomobili leta 2016 predstavljali 82,9 % notranjega potniškega prometa v EU, pri čemer so potovalni avtobusi, avtobusi in trolejbusi (9,4 %) ter potniški vlaki (7,7 %) predstavljali manj kot desetino vsega prometa (izmerjenega s številom potniških kilometrov (pkm) v notranjem prometu, prepotovanih s posameznim načinom prevoza).

Slika 1: Modalna razdelitev notranjega potniškega prometa, 2016
(kot odstotni delež potniških kilometrov)
Vir: Eurostat (tran_hv_psmod)

Osebni avtomobil je bil v vseh državah članicah EU daleč najpogostejši način prevoza potnikov. V Litvi in na Portugalskem so osebni avtomobili leta 2016 predstavljali skoraj 90 % celotnega potniškega prometa. Slovaška, Češka in Madžarska so bile edine države članice EU, v katerih delež osebnih avtomobilov ni presegal treh četrtin. Na Madžarskem se je to odražalo v največjem deležu potovalnih avtobusov in avtobusov (21,7 %) med državami članicami EU. V državi kandidatki Turčiji je bil evidentiran še večji delež (28,5 %). Najmanjši delež za potovalne avtobuse, avtobuse in trolejbuse je imela Nizozemska (3,0 %).

Državi članici EU z največjim deležem železniškega potniškega prometa sta bili Avstrija (12,1 %) in Nizozemska (11,0 %). Vendar sta bila ta deleža veliko manjša od deleža Švice, tj. države Efte, v kateri so vlaki leta 2016 predstavljali 19,8 % celotnega potniškega prometa. Hkrati pa je njihov delež v Estoniji in Sloveniji znašal 2,0 %, v Grčiji, Litvi, Severni Makedoniji in Turčiji pa še manj.

Potniki v železniškem prometu

Kar zadeva železniški promet, je leta 2017 v nacionalnih železniških omrežjih v EU potovalo več kot 9,6 milijarde potnikov (tabela 1). Opozoriti je treba, da je mednarodni prevoz v vseh državah predstavljal manj kot 8 % celotnega prevoza, izjema pa je Luksemburg z 28 % mednarodnega prevoza.

Na splošno je 16 držav članic EU poročalo o povečanju skupnega števila prepeljanih potnikov med letoma 2016 in 2017. Največja povečanja so bila evidentirana v Romuniji (+14,4 %), na Slovaškem (+8,3 %) in v Estoniji (+7,3 %). V nasprotju s tem se je potniški prevoz v Sloveniji zmanjšal za 4,7 %. Zunaj EU sta Črna gora in Severna Makedonija evidentirali velik upad železniškega potniškega prometa (–27,9 % in –24,5 %).

Tabela 1: Železniški potniški promet po vrstah prevoza, 2016–2017
(v tisočih potnikov)
Vir: Eurostat (rail_pa_typepas)

Kar zadeva razvoj mednarodnega prevoza med letoma 2016 in 2017, so o največjem porastu poročale Bolgarija (+52,3 %), Poljska (+35,5 %), Španija (+24,0 %) in Finska (+21,0 %). Nasprotno je o največjem upadu poročala Italija (–10,0 %), sledila pa ji je Romunija (–7,6 %). Nazadnje, kar zadeva razvoj nacionalnega prevoza, je Romunija evidentirala največji porast, in sicer +14,5 %, sledila pa ji je Litva (+7,7 %), medtem ko je Slovenija poročala o največjem upadu, in sicer za –4,8 %.

Da bi se primerjal relativni pomen železniškega prometa med državami, se lahko podatki normalizirajo tako, da se potniški promet prikaže glede na prebivalstvo (slika 2). Leta 2017 je bilo po nacionalnem železniškem omrežju v Avstriji, Franciji, na Švedskem, v Nemčiji, na Danskem in v Združenem kraljestvu povprečno prepotovanih več kot 1 000 potniških kilometrov na prebivalca, kar je bilo precej pod ravnjo, evidentirano v Švici (2 211 potniških kilometrov na prebivalca). Nasprotno so bile med državami članicami EU leta 2017 najkrajše povprečne prepotovane razdalje na nacionalnih železniških omrežjih evidentirane v Grčiji (103 potniški kilometri na prebivalca) in Litvi (107 potniških kilometrov na prebivalca), medtem ko sta bili ravni v državah kandidatkah Turčiji (56 potniških kilometrov na prebivalca) in Severni Makedoniji (28 potniških kilometrov na prebivalca) še nižji.

Slika 2: Železniški potniški promet po vrstah prevoza, 2017
(v potniških kilometrih na prebivalca)
Vir: Eurostat (rail_pa_typepas) in (demo_gind)

Kar zadeva mednarodni železniški promet, so bile edine države članice EU, ki so za leto 2017 poročale o ravneh, višjih od 100 potniških kilometrov na prebivalca, Luksemburg (219 potniških kilometrov na prebivalca), Francija (145 potniških kilometrov na prebivalca) in Češka (136 potniških kilometrov na prebivalca). Navedena raven je bila presežena tudi v Švici, ki je država Efte (110 potniških kilometrov na prebivalca). Ti podatki lahko med drugim kažejo bližino mednarodnih meja, pomen čezmejnih delavcev znotraj delovne sile, dostop do visokohitrostnih železniških povezav in dejstvo, ali prek določene države potekajo mednarodni prometni koridorji.

Potniki v zračnem prometu

Skupno število prepeljanih potnikov v zračnem prometu je leta 2017 na ravni EU prvič preseglo eno milijardo (slika 3). Leta 2017 je bilo Združeno kraljestvo država članica EU z največjim številom prepeljanih potnikov (265 milijonov potnikov), sledili pa sta ji Nemčija (212 milijonov potnikov) in Španija (210 milijonov potnikov). Prvih pet držav je predstavljalo dve tretjini celotnega zračnega prometa v EU. Na drugi strani je Slovenija evidentirala 1,7 milijona potnikov.

Skoraj polovica zračnega potniškega prometa se je nanašala na lete znotraj EU (47 %), nacionalni prevoz in prevoz v države zunaj EU pa sta predstavljala 17 % oziroma 36 % zračnega potniškega prometa. V vseh državah je prevladoval prevoz znotraj EU, pri čemer so deleži segali od 45 % za Francijo do 92 % za Malto. Kar zadeva prevoz v države zunaj EU, je največji delež evidentirala Slovenija (40 %), najnižjega pa Malta (8 %). Samo v Italiji (22 %), na Švedskem (20 %) in v Španiji (17 %) je bil delež nacionalnega prevoza večji od deleža prevoza v države zunaj EU.

Slika 3: Zračni potniški promet po vrstah prevoza, 2017
(v milijonih prepeljanih potnikov)
Vir: Eurostat (avia_paoc)

Leta 2017 je bilo letališče London Heathrow po številu prepeljanih potnikov najprometnejše letališče v EU, saj je bilo evidentiranih 78 milijonov prihodov in odhodov potnikov (slika 4). Letališče Heathrow že od začetka časovne vrste leta 1993 ostaja najprometnejše letališče v EU. S precejšnjim zaostankom so mu sledili pariško letališče Charles de Gaulle (69 milijonov potnikov), amsterdamsko letališče Schiphol (68 milijonov potnikov) in letališče Frankfurt (64 milijonov potnikov). Ta štiri letališča so tudi štiri največja letališča v EU od leta 2011, ko se je amsterdamsko letališče Schipol povzpelo s petega na četrto mesto.

Velika večina potnikov na teh štirih najprometnejših letališčih je potovala na mednarodnih letih, pri čemer je bil najmanjši delež takih potnikov evidentiran na letališču Frankfurt (88,7 %), na amsterdamskem letališču Schiphol pa je znašal 100,0 %. Nasprotno so nacionalni leti predstavljali 28,3 % vseh letov, ki jih je 52 milijonov potnikov leta 2017 opravilo na petem najprometnejšem potniškem letališču v EU, tj. letališču Adolfo Suárez Madrid-Barajas. Razmeroma veliki deleži potnikov so bili evidentirani tudi za dohodne in odhodne nacionalne lete na pariškem letališču Orly (44,3 %), rimskem letališču Fiumicino (28,1 %) in letališču Barcelona (27,1 %).

Slika 4: 15 največjih letališč v EU-28, 2017
(v milijonih prepeljanih potnikov)
Vir: Eurostat (avia_paoa)

Na karti 1 so prikazani nekateri elementi zračnega prevoza potnikov v države zunaj EU. „Azijske republike nekdanje Sovjetske zveze“ so z 38-odstotnim povečanjem med letoma 2016 in 2017 partnerska svetovna regija z največjim porastom potniškega prometa EU. Največje in stalno upadanje prevoza v Avstralijo in iz nje, ki se je zmanjšal za 4,1 %, bi lahko bilo delno povezano s povečanjem na Bližnjem in Srednjem Vzhodu (+9,8 %), kar pomeni, da več potnikov, ki posredno letijo v Avstralijo, prestopi na letališčih na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. Severna Afrika je po večletnem upadanju prav tako evidentirala pomembno povečanje, in sicer za +19,5 %.

Karta 1: Zračni prevoz potnikov v države zunaj EU-28, EU-28, 2017
Vir: Eurostat (avia_paexcc)

Potniki v pomorskem prometu

Kar zadeva pomorski promet, je bilo skupno število potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU, leta 2017 ocenjeno na skoraj 415 milijonov, kar pomeni povečanje za 4,6 % v primerjavi s prejšnjim letom (slika 5). V nasprotju s premiki blaga, pri katerih se v pristaniščih EU raztovori približno 60 %, natovori pa 40 % blaga, je razlika med številom potnikov, ki se v pristaniščih EU izkrcajo („prihodi“), in potnikov, ki se v njih vkrcajo („odhodi“), na splošno majhna. To je posledica dejstva, da pomorski potniški prevoz v Evropi večinoma opravljajo izvajalci nacionalnih trajektnih storitev ali trajektnih storitev znotraj EU, pri čemer se isti potnik v statistiki pretoka skozi pristanišča šteje dvakrat (prvič, ko se vkrca na trajekt v enem pristanišču EU, in drugič, ko se z istega trajekta izkrca v drugem pristanišču EU).

Slika 5: Število potnikov v pomorskem prometu, ki so se vkrcali in izkrcali, za vsa pristanišča, EU-28, 2002–2017
(v milijonih)
Vir: Eurostat (mar_mp_aa_cph)

Skupni delež italijanskih in grških pristanišč, skozi katera je potovalo skoraj 74 milijonov oziroma 70 milijonov potnikov v pomorskem prometu, je znašal 35 % skupnega števila potnikov, ki so se leta 2017 vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU. Zato sta Italija in Grčija ostali glavni državi, kar zadeva pomorski potniški promet EU. Obe državi sta evidentirali znatno povečanje števila potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali, v primerjavi z letom 2016 (+9,8 % oziroma +7,3 %). Dvema vodilnima državama je sledila Danska s skoraj 43 milijoni potnikov, ki so se vkrcali in izkrcali v letu 2017, kar pomeni 3,1-odstotno povečanje od leta 2016.

V primerjavi s prejšnjim letom so leta 2017 največja relativna povečanja pomorskega potniškega prevoza evidentirali Latvija (+37,5 %), Slovenija (+33,0 %), Romunija (+25,0 % z majhnega izhodiščnega deleža), Ciper (+22,8 %) in Belgija (+13,7 %), pa tudi Islandija (+68,4 %). Nasprotno je leta 2017 v primerjavi s prejšnjim letom o upadu poročalo samo pet držav. Največja relativna zmanjšanja so bila evidentirana v Bolgariji (–28,0 % z majhnega izhodiščnega deleža).

Tabela 2: Število potnikov v pomorskem prometu, ki so se vkrcali in izkrcali, za vsa pristanišča, 2014-2017
(v tisočih)
Vir: Eurostat (mar_mp_aa) in (mar_mp_aa_cphd)

Čeprav so potniki na križarjenjih predstavljali samo 3,4 % skupnega števila potnikov, ki so se leta 2017 vkrcali in izkrcali v pristaniščih EU, ti potniki igrajo pomembno vlogo v pristaniščih in državah, v katerih je največ prometa ladij na križarjenju. Skoraj 80 % vseh potnikov na križarjenjih, ki so se leta 2017 vkrcali in izkrcali v evropskih pristaniščih, je to storilo v pristaniščih ene od štirih držav: Italije, Španije, Nemčije in Združenega kraljestva. Ti podatki ne vključujejo potnikov na križarjenjih na enodnevnih izletih v pristaniščih EU.

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Večina statistike notranjega potniškega prometa temelji na premikih vozil v vsaki od držav poročevalk ne glede na to, v kateri državi je to vozilo ali plovilo registrirano („načelo teritorialnosti“). Zato se merilo potniških kilometrov (pkm, ki pomeni enega potnika, ki prepotuje en kilometer) na splošno šteje za zanesljivejše merilo, saj se s štetjem potnikov poveča tveganje dvojnega štetja, zlasti kar zadeva mednarodni promet. Pri cestnem potniškem prometu metodologija, uporabljena v državah članicah EU, ni usklajena.

Z modalno razdelitvijo notranjega potniškega prometa se prevoz opredeli glede na osebne avtomobile, potovalne avtobuse, avtobuse in trolejbuse ter vlake. Na splošno zadeva premike na nacionalnem ozemlju, ne glede na to, v kateri državi je vozilo registrirano. Modalna razdelitev potniškega prometa je opredeljena kot delež vsakega načina prevoza (v odstotkih) in temelji na podatkih, izraženih v potniških kilometrih. V tem članku v notranji potniški promet niso vključene domače storitve zračnega in vodnega prometa (notranji zračni in pomorski promet).

Raven notranjega potniškega prometa (v potniških kilometrih) je mogoče izraziti tudi glede na BDP. V tem članku je kazalnik predstavljen na podlagi BDP pri stalnih cenah za referenčno leto 2005. Ta kazalnik zagotavlja informacije o razmerju med povpraševanjem potnikov in velikostjo gospodarstva ter omogoča spremljanje razvoja povpraševanja po potniškem prometu glede na gospodarsko rast.

Potniki v železniškem prometu

Potnik v železniškem prometu je katera koli oseba, ki potuje z vlakom, razen vlakovnega osebja. Podatki o potnikih v železniškem prometu se ne nanašajo na Malto in Ciper (ali Islandijo), saj te države nimajo železnic. Letna statistika potnikov v nacionalnem in mednarodnem železniškem prometu na splošno zajema le večja železniška prevozniška podjetja, čeprav nekatere države sporočajo podrobne podatke za vse operaterje v železniškem prometu.

Potniki v zračnem prometu

Statistika zračnega prometa se nanaša na nacionalni in mednarodni promet, izmerjen glede na število prepeljanih potnikov, pri čemer se informacije zbirajo za prihode in odhode. Prepeljani potniki v zračnem prometu so vsi potniki na določenem letu, ki se preštejejo samo enkrat in ne večkrat na vsaki posamezni etapi leta. Potniki v zračnem prometu vključujejo vse potnike, ki prinašajo prihodke ali ne, katerih potovanje se začne ali konča na letališču, ki poroča, in tranzitne potnike, ki se letu priključijo ali ga zapustijo na letališču, ki poroča, razen potnikov v neposrednem tranzitu. Statistika o zračnem prometu se zbira mesečno, četrtletno in letno, čeprav je v tem članku predstavljena samo letna statistika. Statistika potnikov v zračnem prometu vključuje tudi število komercialnih potniških letov ter informacije o posameznih progah in številu razpoložljivih sedežev. Letni podatki so od leta 2003 na voljo za večino držav članic EU.

Potniki v pomorskem prometu

Podatki o pomorskem prometu so na splošno na voljo od leta 2001, čeprav jih nekatere države članice EU zagotavljajo od leta 1997. Statistike pomorskega prometa ne pošiljajo Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška, saj so to neobalne države in nimajo pomorskega prometa; enako velja za Lihtenštajn in Švico.

Potnik v pomorskem prometu je opredeljen kot katera koli oseba, ki potuje po morju s trgovsko ladjo. Za potnike se ne štejejo strežno osebje in potujoči člani posadke, ki ne plačajo vozovnice, čeprav niso v službi. Prav tako se ne štejejo dojenčki v naročju. Do dvojnega štetja lahko pride, če podatke sporočita tako pristanišče vkrcanja kot pristanišče izkrcanja. To je precej običajno za pomorski prevoz potnikov, ki je na splošno dejavnost na razmeroma kratke razdalje.

Ozadje

Prometna politika EU si prizadeva zagotoviti, da so potniki obravnavani po enakih osnovnih standardih, kamor koli v EU potujejo. Potniki že imajo številne pravice, ki zajemajo različna področja, kot so informacije o potovanju, rezervacije in cene vozovnic, škoda na njihovi prtljagi, zamude in odpovedi ali težave z organiziranimi počitnicami. Ob upoštevanju navedenega EU pripravlja zakonodajo za zaščito pravic potnikov v zvezi z različnimi načini prevoza:

  • Uredba (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov; Evropska komisija je marca 2013 predlagala revizijo te uredbe (COM(2013) 130 final), da bi pojasnila siva področja, uvedla nove pravice (na primer v zvezi s prerazporeditvijo letov), okrepila nadzor nad letalskimi prevozniki in izravnala finančno breme;
  • Uredba (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu;
  • Uredba (EU) št. 181/2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu;
  • Uredba (EU) št. 1177/2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh.

Oblikovane so bile tudi posebne določbe, ki potnikom z omejeno mobilnostjo zagotavljajo potrebno infrastrukturo in preprečujejo nepravično zavrnitev prevoza.

Evropska komisija je decembra 2011 sprejela Evropsko vizijo za potnike: sporočilo o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza (COM(2011) 898 final). Z njo je potrdila prizadevanja za uvedbo ukrepov za varstvo potnikov pri vseh načinih prevoza in ugotovila, da se sklop pravic ne izvaja v celoti. Namen sporočila je konsolidirati dosedanje delo in si prizadevati za doslednejšo, učinkovitejšo in bolj usklajeno izvajanje pravic ter boljše razumevanje med potniki.

Evropska komisija je marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011) 144 final). Ta celovita strategija vsebuje načrt za 40 posebnih pobud za vzpostavitev konkurenčnega prometnega sistema v 10-letnem obdobju, s katerim naj bi se okrepila mobilnost, odpravile glavne ovire na ključnih področjih ter spodbudila rast in zaposlovanje.

Več podrobnosti o predlogih Evropske komisije glede pobud na področju prometne politike je navedenih v uvodnem članku o prometu v EU.

Neposreden dostop

Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Prikazi




Transport, volume and modal split (t_tran_hv)
Volume of passenger transport relative to GDP (tsdtr240)
Modal split of passenger transport (tsdtr210)
Railway transport (t_rail)
Rail transport of passengers (ttr00015)
Air transport (t_avia)
Air transport of passengers (ttr00012)
Multimodal data (tran)
Transport, volume and modal split (tran_hv)
Volume of passenger transport relative to GDP (tran_hv_pstra)
Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Railway transport (rail)
Railway transport measurement - passengers (rail_pa)
Road transport (road)
Road transport measurement - passengers (road_pa)
Maritime transport (mar)
Maritime transport - passengers - detailed annual and quarterly results (mar_pa)
Air transport (avia)
Air transport measurement - passengers (avia_pa)

Referenčni priročniki

Metodološke opombe

Datoteke z metapodatki ESMS


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Passenger_transport_statistics/sl&oldid=464947"