Archive:Struktura in staranje prebivalstva

Podatki pridobljeni maja 2018.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2019.

Highlights

Leta 2017 je bila skoraj petina (19 %) prebivalstva EU stara vsaj 65 let.

Delež ljudi, starih 80 let ali več, bi se do leta 2080 lahko več kot podvojil in dosegel 13 % celotnega prebivalstva.

Increase in the share of the population aged 65 years or over between 2007 and 2017

Ta članek obravnava vpliv staranja prebivalstva znotraj Evropske unije (EU), kar bo v prihodnjih desetletjih verjetno imelo velik pomen. Stalno nizka rodnost in daljša pričakovana življenjska doba sta preoblikovali starostno piramido EU-28. Verjetno najpomembnejša sprememba bo izrazit prehod k veliko starejši strukturi prebivalstva, tak trend je že viden v več državah članicah EU.

Delež delovno aktivnega prebivalstva v EU-28 se torej zmanjšuje, relativno število upokojenih pa se povečuje. V naslednjih desetletjih se bo delež starejših v celotnem prebivalstvu precej povečal, ker se bo upokojil velik delež generacije baby boom iz obdobja po drugi svetovni vojni. Delovno aktivno prebivalstvo bo zato bolj obremenjeno, saj bo moralo kriti socialne izdatke starajočega se prebivalstva za številne storitve, ki jih to potrebuje.

Full article

Delež starejših še vedno narašča

<newarticle>Po ocenah je bilo 1. januarja 2017 v EU-28 511,5 milijona prebivalcev. Mladi (0 do 14 let) so predstavljali 15,6 % prebivalstva EU-28 (glej Tabelo 1), osebe, ki so se štele za delovno aktivne (15 do 64 let), pa 64,9 % prebivalstva. Delež starejših (65 let ali več) je bil 19,4 % (v primerjavi s prejšnjim letom se je povečal za 0,2 %, v primerjavi z desetimi leti prej pa za 2,4 %).

V državah članicah EU je bil leta 2017 največji delež mladih v celotnem prebivalstvu zabeležen na Irskem (21,1 %), najmanjši pa v Nemčiji (13,4 %). Največji delež oseb, starih 65 let ali več, v celotnem prebivalstvu so imele Italija (22,3 %), Grčija (21,5 %) in Nemčija (21,2 %), najmanjši pa Irska (13,5 %).

Tabela 1: Starostna struktura prebivalstva po glavnih starostnih skupinah, 2007 in 2017
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Struktura prebivalstva držav Efte in držav kandidatk je bila podobna splošni strukturi v EU, pri čemer sta bili glavni izjemi Turčija in Islandija (kjer je bila struktura prebivalstva podobna kot na Irskem): v teh dveh državah je bil delež najmlajše starostne skupine velik (23,7 % oziroma 19,7 %), osebe, stare 65 let ali več, pa so predstavljale primerjalno majhen delež celotnega prebivalstva (8,3 % oziroma 14,0 %). Tudi v Albaniji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji je bil delež oseb, starih 65 let ali več, razmeroma majhen (13,1 % oziroma 13,3 %). Vendar pa je trend starajočega se prebivalstva viden tudi v teh državah.

Slika 1: Povečanje deleža prebivalstva, starega 65 let ali več, med letoma 2007 in 2017
(v odstotnih točkah)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Mediana starosti je najvišja v Nemčiji in Italiji

1. januarja 2017 je bila mediana starosti prebivalstva EU-28 42,8 leta (glej Sliko 2). To pomeni, da je bila polovica prebivalstva EU-28 starejša od 42,8 leta, polovica pa mlajša. V državah članicah EU je bila mediana starosti med 36,9 leta na Irskem in 45,9 leta v Nemčiji in Italiji, kar potrjuje razmeroma mlado in razmeroma staro strukturo prebivalstva, zabeleženo v vsaki od teh dveh držav članic. Mediana starosti, ki je bila leta 2017 zabeležena na Islandiji (36,3 leta) in v Albaniji (35,6 leta) ter Turčiji (31,4 leta), je bila nižja kot v kateri koli od držav članic EU. Albanija je imela v zadnjih 10 letih največje povišanje mediane starosti, saj se je povečala za 23,2 % (ali 6,7 let, in sicer z 28,9 leta v letu 2007 na 35,6 leta v letu 2017).

Slika 2: Mediana starosti prebivalstva, 2007–2017
(v letih)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Mediana starosti v EU-28 se je med letoma 2002 in 2017 povečala za 4,2 leta (povprečno za 0,3 leta na leto) in se torej dvignila z 38,6 leta na 42,8 leta (glej Sliko 3). Med letoma 2007 in 2017 se je mediana starosti povečala v vseh državah članicah EU, pri čemer se je za 4,0 leta ali več povečala v Romuniji, na Portugalskem, v Grčiji, Španiji in Litvi (glej Sliko 2).

Slika 3: Mediana starosti prebivalstva EU-28, 2002–2017
(v letih)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Za vsako osebo, staro 65 let ali več, nekoliko več kot tri delovno aktivne osebe

Koeficienti starostne odvisnosti se lahko uporabijo za proučevanje ravni podpore, ki jo mladim in/ali starejšim zagotavlja delovno aktivno prebivalstvo. Ti koeficienti so izraženi z relativno velikostjo mladega in/ali starejšega prebivalstva v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom. Koeficient starostne odvisnosti starejših za EU-28 je 1. januarja 2017 znašal 29,9 % (glej Tabelo 2), kar pomeni, da so bile za vsako osebo, staro 65 let ali več, nekoliko več kot tri delovno aktivne osebe. Koeficient starostne odvisnosti starejših v državah članicah EU je znašal od skromnih 20,5 % v Luksemburgu in 20,7 % na Irskem do visokih 34,8 % v Italiji, 33,6 % v Grčiji, 33,2 % na Finskem, torej približno tri delovno aktivne osebe za vsako osebo, staro 65 let ali več.

Slika 2: Kazalniki starostne strukture prebivalstva, 1. januar 2017
(%)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Kombinacija koeficienta starostne odvisnosti mladih in koeficienta starostne odvisnosti starejših je skupni koeficient starostne odvisnosti (izračunan kot koeficient odvisnih oseb, mladih in starejših glede na prebivalstvo, ki se šteje za delovno aktivno prebivalstvo, tj. prebivalstvo, staro od 15 do 64 let), ki je bil leta 2017 v EU-28 53,9 %, kar kaže, da sta bili za vsako odvisno osebo približno dve osebi v delovni dobi. Leta 2016 je bil najmanjši skupni koeficient starostne odvisnosti v državah članicah EU zabeležen na Slovaškem (43,8 %), največji pa v Franciji (60,0 %).

V EU-28 je opazen trend splošnega večanja koeficienta starostne odvisnosti starejših in skupnega koeficienta starostne odvisnosti. V zadnjem desetletju se je koeficient starostne odvisnosti starejših povečal za 4,7 odstotne točke (ali za 18,7 %) svoje prejšnje vrednosti (s 25,2 % v letu 2007 na 29,9 % v letu 2017), skupni koeficient starostne odvisnosti pa se je v enakem obdobju zvišal za 5 odstotnih točk (ali za 10,2 % prejšnje vrednosti) (z 48,9 % v letu 2007 na 53,9 % v letu 2017).

Pretekli in prihodnji trendi staranja prebivalstva v EU

Staranje prebivalstva je dolgoročen trend, ki se je začel pred nekaj desetletji v Evropi. Ta trend je viden v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva in se kaže v vse večjem deležu starejših skupaj z vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu.

Prebivalstveni piramidi (glej sliki 4 in 5) kažeta porazdelitev prebivalstva po spolu in petletnih starostnih skupinah. Vsaka vrstica ustreza deležu danega spola in starostne skupine v celotnem prebivalstvu (moški in ženske skupaj). Prebivalstvena piramida EU-28 za 1. januar 2017 je ozka pri dnu in prehaja v romboid zaradi pripadnikov generacije baby boom, ki je posledica visoke rodnosti sredi šestdesetih let 20. stoletja (obdobje, znano kot baby boom) v več evropskih državah. Ti pripadniki generacije baby boom so še naprej velik del delovno aktivnega prebivalstva. Kot kaže primerjava s prebivalstveno piramido za leto 2002, se prvi pripadniki te velike generacije, rojene v obdobju 20–30 let, zdaj približujejo upokojitveni starosti. Odklon generacije baby boom se pomika navzgor po prebivalstveni piramidi, pri čemer sta spodnji del delovno aktivnega prebivalstva in osnova ožji, kot je razvidno s Slike 4.

Slika 4: Prebivalstveni piramidi za EU-28 za leti 2002 in 2017
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjanind)

Delež prebivalstva, starega 65 let ali več, se povečuje v vseh državah članicah EU, državah Efte in državah kandidatkah. V zadnjem desetletju se je povečal od 4,9 odstotne točke na Malti in 4,4 odstotne točke na Finskem do 1,4 odstotne točke ali manj v Belgiji in Nemčiji ter 0,1 odstotne točke v Luksemburgu. V EU-28 kot celoti je bilo v zadnjem desetletju (2007–2017) zabeleženo povečanje za 2,4 odstotne točke (glej Sliko 1). Na drugi strani se je v EU-28 delež prebivalstva, starega manj kot 15 let, zmanjšal za 0,3 odstotne točke.

Rast relativnega deleža starejših je mogoče pojasniti z daljšo življenjsko dobo, tj. vzorcem, ki je viden že več desetletij, saj se je pričakovana življenjska doba podaljšala (glej statistiko umrljivosti in pričakovane življenjske dobe); ta trend se pogosto opisuje kot „staranje na vrhu“ prebivalstvene piramide.

Na drugi strani k staranju prebivalstva že več let prispevajo stalno nizke stopnje rodnosti, saj manj rojstev pomeni manjši delež mladih v celotnem prebivalstvu (glej statistiko rodnosti). Ta trend je znan kot „staranje na dnu“ prebivalstvene piramide in se kaže v vse ožji osnovi prebivalstvene piramide EU-28 med letoma 2002 in 2017.

Za proučitev prihodnjih trendov staranja prebivalstva je bil pripravljen najnovejši sklop projekcij prebivalstva Eurostata (EUROPOP2015), ki zajema obdobje 2015–2080. V projekciji EUROPOP2015 je napovedano, da se bo prebivalstvo EU-28 povečalo in leta 2050 doseglo vrh pri 528,6 milijona prebivalcih, nato pa se bo postopno zmanjševalo in do leta 2080 doseglo 518,8 milijona prebivalcev.

Iz primerjave starostnih piramid za leti 2017 in 2080 (glej Sliko 5) je razvidno, da naj bi se prebivalstvo EU-28 še naprej staralo. V prihodnjih desetletjih se bo zaradi velikega števila pripadnikov generacije baby boom število starejših povečalo. Vendar bo piramida do leta 2080 videti bolj kot kocka, saj se bo na sredini (okrog starosti 45–54 let) precej zožila.

Slika 5: Prebivalstveni piramidi za EU-28 za leti 2017 in 2080
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjangroup) in (proj_15npms)

Drug vidik staranja prebivalstva je postopno staranje starejšega prebivalstva samega, saj se relativni pomen zelo starih prebivalcev povečuje hitreje kot pomen katere koli druge starostne skupine prebivalstva EU. Delež oseb, starih 80 let ali več, v prebivalstvu EU-28 naj bi se med letoma 2017 in 2080 več kot podvojil, in sicer s 5,5 % na 12,7 % (glej Sliko 6).

Slika 6: Struktura prebivalstva po glavnih starostnih skupinah, 2007 – 80
(% celotnega prebivalstva)
Vir: Eurostat (demo_pjangroup) in (proj_15ndbims)

V obdobju 2017–2080 naj bi se delež delovno aktivnega prebivalstva stalno zmanjševal do leta 2050, ko naj bi se nekoliko umiril, starejši pa bodo verjetno predstavljali vse večji delež celotnega prebivalstva: osebe, stare 65 let ali več, bodo do leta 2080 predstavljale 29,1 % prebivalstva EU-28 v primerjavi z 19,4 % v letu 2017. Zaradi prehajanja prebivalstva med starostnimi skupinami naj bi se koeficient starostne odvisnosti starejših v EU-28 skoraj podvojil, in sicer z 29,9 % v letu 2017 na 52,3 % do leta 2080 (glej Sliko 7). Skupni koeficient starostne odvisnosti naj bi se povečal s 53,9 % v letu 2017 na 79,7 % do leta 2080.

Slika 7: Projicirani koeficient starostne odvisnosti starejših, EU-28, 2017–2080
(%)
Vir: Eurostat (demo_pjanind) in (proj_15ndbims)

Izvorni podatki za tabele in grafe (MS Excel)

Struktura in staranje prebivalstva: tabele in slike

Podatkovni viri

Eurostat zbira podatke držav članic EU in drugih držav, ki sodelujejo pri njegovem zbiranju podatkov v zvezi s prebivalstvom, 1. januarja vsako leto. Priporočena opredelitev pojma je „prebivalstvo z običajnim prebivališčem“, ki predstavlja število prebivalcev danega območja na 1. januar zadevnega leta (ali v nekaterih primerih 31. decembra prejšnjega leta). V skladu z mednarodnimi priporočili Združenih narodov temelji opredelitev pojma „običajno prebivališče“ na 12-mesečnem referenčnem obdobju, kar pomeni, da bi morale vključene osebe v svojem kraju običajnega prebivališča neprekinjeno prebivati vsaj 12 mesecev pred referenčnim datumom ali prispeti v svoj kraj običajnega prebivališča v obdobju 12 mesecev pred referenčnim datumom z namenom, da bi tam ostale vsaj eno leto. Vendar lahko države Eurostatu sporočijo podatke o prebivalstvu, ki temeljijo na podatkih iz njihovih najnovejših popisov in so spremenjeni glede na elemente prirasta prebivalstva, ki so nastali od zadnjega popisa, ali podatke o prebivalstvu, ki temeljijo na registriranem/zakonitem prebivalstvu.

Popis prebivalstva in stanovanj je bil v vseh državah članicah EU, državah Efte in državah kandidatkah za vstop v EU izveden leta 2011. Običajna praksa držav je, da pregledajo svoje letne ocene prebivalstva, ko so na voljo rezultati popisa prebivalstva in stanovanj. Ocene prebivalstva, ki temeljijo na rezultatih popisa, lahko pomenijo prekinitve vrst za velikost in strukturo prebivalstva.

Eurostat nudi informacije o številnih demografskih podatkih. Podatki o prebivalstvu vključujejo razčlembe po različnih lastnostih, kot so starost, spol, zakonski stan in dosežena izobrazba.

Eurostat pripravlja projekcije prebivalstva na nacionalni ravni vsaka tri leta. Te projekcije so pogojni scenariji, katerih namen je zagotoviti informacije o verjetni prihodnji velikosti in starostni strukturi prebivalstva na podlagi predvidevanj prihodnjih trendov rodnosti, pričakovane življenjske dobe in migracij; nazadnje je bila pripravljena projekcija EUROPOP2015.

Ozadje

Evropska komisija uporablja projekcije prebivalstva Eurostata za analizo verjetnega vpliva starajočega se prebivalstva na javno porabo. Večji socialni izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, v obliki pokojnin, zdravstvenega varstva in institucionalne ali zasebne (zdravstvene) nege, bodo verjetno pomenili večje breme za delovno aktivno prebivalstvo.

Za številne pomembne politike, zlasti na socialnem in ekonomskem področju, se demografski podatki uporabljajo za načrtovanje ukrepov ter spremljanje in vrednotenje programov, na primer v zvezi s staranjem prebivalstva in njegovimi verjetnimi učinki na vzdržnost javnih financ in socialnih ugodnosti ali ekonomskim in socialnim vplivom demografskih sprememb.