Slovenija pripravlja veliko reformo svojega razdrobljenega sistema dolgotrajne oskrbe z uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Strokovnega pregleda, ki je potekal v Ljubljani od 18. do 19. novembra, se je udeležilo 12 držav članic in zainteresiranih strani, ki so razpravljale o vprašanju, kako zagotoviti ustrezno in trajnostno financiranje dolgotrajne oskrbe.

© Photographee.eu, Fotolia

Država gostiteljica: Slovenija

Datum: 18.-19. november 2014

Primerljive države: Avstrija – Belgija – Bolgarija – Hrvaška – Češka – Danska – Madžarska – Irska – Latvija – Poljska – Španija

V času, ko se evropsko prebivalstvo hitro stara, obstaja močno soglasje o tem, da bi bilo potrebno dolgotrajno oskrbo financirati s skupnimi programi. Strokovni presojevalci  so menili, da bi vsaka rešitev na podlagi zasebnega zavarovanja po nepotrebnem obremenila skupine z nižjim dohodkom, v katerih so ljudje, ki bodo najverjetneje na neki stopnji potrebovali dolgotrajno oskrbo. Zasebna doplačila je potrebno obdržati na ravni, za katero javnost meni, da je poštena. Morda obstajajo razlogi, da se v financiranje dolgotrajne oskrbe vključi nekaj sredstev uporabnikov, vendar je v tem primeru potrebno zagotoviti zaščito lastnih domov uporabnikov. Čeprav morajo neformalni skrbniki imeti še naprej vlogo v dolgotrajni oskrbi, se država ne sme zanašati na to, da bodo prevzemali njeno odgovornost.

Nasprotovanje nadaljnjim povečanjem davkov in prispevkov za socialno varnost lahko ovira novo javno financiranje dolgotrajne oskrbe. Eden od načinov reševanja tega vprašanja bi bilo lahko povečanje učinkovitosti in preglednosti, kako se denar porablja. Razdrobljenost sistemov dolgotrajne oskrbe ustvarja tveganje neučinkovitosti in uporabniku otežuje iskanje v sistemu. Zmanjševanje povpraševanja po dolgotrajni oskrbi z boljšo preventivo in rehabilitacijo je bilo bistveni del vsake usklajene politike financiranja. 

Peer Review manager

Katja Korolkova (ÖSB Consulting GmbH)