Statistics Explained

Archive:Statistika informacijske družbe – gospodinjstva in posamezniki

This article is outdated and has been archived on 01/09/2017 - for recent information on this topic see the article Digital economy and society statistics - households and individuals .

Podatki, pridobljeni junija 2015. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: junija 2017.
Slika 1: Dostop do interneta in širokopasovne internetne povezave v gospodinjstvih, EU-28, 2007–2014
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_pibi_hiac) in (isoc_pibi_hba)
Slika 2: Dostop gospodinjstev do interneta, 2009 in 2014
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_ci_in_h)
Slika 3: Dostop do interneta v gospodinjstvih po dohodkovnih kvartilih, 2014 (1)
(% vseh gospodinjstev)
Vir: Eurostat (isoc_bde15b_h)
Slika 4: Pogostost uporabe interneta, 2014
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ci_ifp_iu) in (isoc_ci_ifp_fu)
Slika 5: Posamezniki, ki so internet uporabljali zunaj doma ali delovnega mesta, 2012 in 2014 (1)
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_cimobi_dev)
Slika 6: Posamezniki, ki so internet uporabljali za sodelovanje v družbenih omrežjih, 2014
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_bde15cua)
Slika 7: Uporaba prostora za shranjevanje na internetu za shranjevanje in skupno rabo datotek, 2014 (1)
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_cicci_use)
Slika 8: Posamezniki, ki so naročili izdelke ali storitve prek spleta za zasebno rabo v 12 mesecih pred raziskovanjem, 2012 in 2014
(% posameznikov, starih od 16 do 74 let)
Vir: Eurostat (isoc_ec_ibuy)

V tem članku so predstavljeni najnovejši statistični podatki o več različnih vidikih informacijske družbe (v angleščini) v Evropski uniji (EU), pri čemer je poudarek na razpoložljivosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihovi uporabi pri posameznikih in v gospodinjstvih. Razvoj informacijske družbe velja za bistven za izpolnjevanje zahtev družbe in gospodarstva EU.

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) na veliko načinov vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi v službi in doma, na primer pri komuniciranju ali spletnih nakupih. Politike EU segajo od urejanja celotnih področij, kot je e-trgovanje, do prizadevanja za varstvo posameznikove zasebnosti.

Glavne statistične ugotovitve

Dostop do interneta

IKT so po dosegljivosti in ceni postale splošno dostopne širši javnosti. Prag je bil presežen leta 2007, ko je večina (55 %) gospodinjstev v EU-28 imela dostop do interneta. Ta delež je še naprej naraščal in leta 2014 dosegel 81 %, kar je za 2 odstotni točki več kot leta 2013.

Razširjen in cenovno dosegljiv širokopasovni dostop je eden od načinov za spodbujanje na znanju temelječe informirane družbe. V vseh državah članicah EU je bil širokopasovni internet daleč najbolj razširjena oblika internetnega dostopa, ki ga je leta 2014 uporabljalo 78 % gospodinjstev v EU-28, kar je za 36 odstotnih točk več kot leta 2007 – glej Sliko 1.

Največji delež (96 %) gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2014 je bil zajet v Luksemburgu in na Nizozemskem (glej Sliko 2), tudi podatki za Dansko, Finsko, Švedsko in Združeno kraljestvo pa kažejo, da je imelo leta 2014 dostop do interneta najmanj devet od desetih gospodinjstev. Najnižja stopnja dostopa do interneta med državami članicami EU je bila zajeta v Bolgariji (57 %). Vendar se je v tej državi stopnja dostopa gospodinjstev do interneta hitro povišala, saj se je delež gospodinjstev z dostopom do interneta v obdobju 2009–2014 povečal za 27 odstotnih točk. Med državami članicami EU je bilo to povečanje večje samo v Grčiji (28 odstotnih točk), v Turčiji pa je bilo še nekoliko večje, in sicer je znašalo 30 odstotnih točk. Povečanje za 20 odstotnih točk ali več so v istem obdobju zajele tudi Češka republika, Romunija, Estonija, Španija, Madžarska in Italija. Po pričakovanjih so bila razmeroma majhna povečanja zajeta v več državah članicah, ki so že bile blizu zasičenosti, kot sta Švedska in Nizozemska, je pa o drugem najmanjšem povečanju (6 odstotnih točk) poročala Litva, čeprav je imela razmeroma majhen delež dostopa do interneta (66 % leta 2014).

Slika 3 kaže, da lahko raven dohodka vpliva na stopnjo dostopa gospodinjstev do interneta. V EU-28 je delež gospodinjstev z dostopom do interneta leta 2014 segal od 60 % med gospodinjstvi v prvem dohodkovnem kvartilu (25 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki), se povečeval v drugem in tretjem dohodkovnem kvartilu ter dosegel 97 % med gospodinjstvi v četrtem dohodkovnem kvartilu (25 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki). Ta osnovni vzorec se je ponovil v vseh državah članicah EU, pri čemer je bil najmanjši delež dostopa do interneta zajet v prvem dohodkovnem kvartilu, v vsakem naslednjem je bil večji, največji pa je bil v četrtem dohodkovnem kvartilu. Po pričakovanjih so države članice z zelo velikim skupnim dostopom do interneta, kot sta Nizozemska in Luksemburg, poročale o razmeroma majhnih razlikah v dostopu do interneta med dohodkovnimi kvartili. Nasprotno so bile večje razlike na splošno ugotovljene pri državah članicah z nižjimi skupnimi stopnjami dostopa do interneta, zlasti v južnih in vzhodnih državah članicah EU ter baltskih državah članicah.

Med gospodinjstvi v četrtem dohodkovnem kvartilu je bila razlika med državami članicami EU glede deleža gospodinjstev z dostopom do interneta razmeroma majhna, saj je ta segal od 93 % v Bolgariji do 100 % v Luksemburgu, pri čemer sta bili samo Italija (90 %; podatki iz leta 2013) in Romunija (85 %) pod spodnjo mejo tega razpona. Med gospodinjstvi v prvem dohodkovnem kvartilu je bila razlika med državami članicami glede deleža gospodinjstev z dostopom do interneta veliko večja, saj je delež segal od 29 % v Romuniji in Litvi do 89 % v Luksemburgu in na Nizozemskem, medtem ko je bil v Bolgariji (15 %) pod spodnjo mejo tega razpona.

Uporaba interneta

Na začetku leta 2014 je internet uporabljalo (vsaj enkrat v treh mesecih pred datumom raziskave) nekaj več kot tri četrtine (78 %) vseh posameznikov v EU-28, starih od 16 do 74 let. Internet je uporabljalo najmanj devet od desetih posameznikov na Danskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, Švedskem, Finskem in v Združenem kraljestvu. V primerjavi s tem sta ga uporabljali manj kot dve tretjini vseh posameznikov, starih od 16 do 74 let, na Portugalskem, v Grčiji, Italiji, Bolgariji in Romuniji.

Delež prebivalcev EU-28, ki niso nikoli uporabili interneta, je leta 2014 znašal 18 %, kar je za 2 odstotni točki manj kot leto prej in za 30 % manj kot leta 2009. V digitalni agendi je določen cilj, da bi moral biti do leta 2015 delež prebivalcev EU-28, ki niso še nikoli uporabili interneta, največ 15-odstotni.

Leta 2014 sta skoraj dve tretjini (65 %) posameznikov dostopali do interneta vsak dan (glej Sliko 4), dodatnih 10 % pa ga je uporabljalo vsaj enkrat na teden (vendar ne vsak dan). Tako je bilo 75 % posameznikov rednih uporabnikov interneta (vsaj enkrat na teden), kar je raven uporabe, ki – eno leto pred rokom – izpolnjuje cilj 75 % iz digitalne agende (ki je bil določen za leto 2015). Kar zadeva uporabnike interneta v EU, je delež dnevnih uporabnikov segal od 60 % v Romuniji ter 76 % v Češki republiki in na Poljskem do 90 % na Nizozemskem, v Luksemburgu (92 %) in Italiji (94 %). Tudi Norveška (93 %) in Islandija (95 %) sta poročali o velikem deležu dnevnih uporabnikov interneta med vsemi uporabniki interneta.

Slika 5 prikazuje uporabo mobilnega interneta, drugače rečeno, uporabo interneta na prenosnem računalniku ali dlančniku prek mobilne ali brezžične povezave zunaj doma ali delovnega mesta. Na sliki se primerjajo podatki za leto 2012, ko je v EU-28 36 % posameznikov, starih od 16 do 74 let, uporabljalo mobilno napravo za povezavo z internetom, s podatki za leto 2014, ko se je ta delež povečal na 51 %. Najpogostejše mobilne naprave za povezavo z internetom so bile mobilni ali pametni telefoni, prenosni računalniki, notesniki, mini prenosniki ali tablični računalniki. Na Švedskem, Danskem in v Združenem kraljestvu je bil leta 2014 zajet največji delež uporabe mobilnega interneta, ki ga je uporabljalo približno tri četrtine posameznikov, starih od 16 do 74 let. Za primerjavo, v Bolgariji, Romuniji in Italiji je internet zunaj doma ali delovnega mesta uporabljala približno ena četrtina posameznikov.

Ena od najpogostejših spletnih dejavnosti v EU-28 leta 2014 je bila sodelovanje v družbenih mreženjih. Skoraj polovica (46 %) posameznikov, starih od 16 do 74 let, je internet uporabljala za družbeno mreženje, na primer Facebook ali Twitter.

Strani družbenih omrežij je uporabljalo najmanj šest od desetih oseb na Danskem, Švedskem, Madžarskem, v Luksemburgu in Združenem kraljestvu; enako je veljalo tudi za Islandijo in Norveško, medtem ko je bil delež na Nizozemskem (59 %) malo pod to ravnjo. Na drugi strani lestvice so v štirih državah članicah EU take strani uporabljale manj kot štiri od desetih oseb, in sicer v Franciji, na Poljskem, v Italiji in Romuniji; to je veljalo tudi za Turčijo.

Uporaba računalništva v oblaku za shranjevanje in skupno rabo datotek

Storitve, ki temeljijo na tehnologiji računalništva v oblaku, uporabnikom omogočajo, da shranjujejo datoteke ali uporabljajo programsko opremo na strežniku, ki je dostopen prek interneta. Storitve v oblaku so razmeroma nov pojav v primerjavi s spletnimi aplikacijami za družbeno mreženje, poslušanje glasbe ali gledanje filmov. Eden od glavnih izzivov pri merjenju uporabe storitev v oblaku je sposobnost jasnega razlikovanja med temi in drugimi spletnimi storitvami. Slika 7 prikazuje dva kazalnika v zvezi s tem, kako posamezniki uporabljajo storitve v oblaku za shranjevanje in skupno rabo datotek. Leta 2014 je vsak peti (21 %) posameznik v EU-28, star od 16 do 74 let, shranil datoteke v prostoru za shranjevanje na internetu, drugače rečeno, uporabil storitve v oblaku. Več kot ena tretjina posameznikov na Nizozemskem, Švedskem, v Luksemburgu, Združenem kraljestvu in na Danskem je uporabljala prostor za shranjevanje na internetu za shranjevanje datotek, medtem ko je v Litvi, na Poljskem in v Romuniji te storitve za te namene uporabljala manj kot desetina posameznikov.

V primerjavi z drugimi načini skupne rabe elektronskih datotek je bila uporaba prostora za shranjevanje na internetu za ta namen manj pogosta, kot kažejo podrobnejši rezultati (glej članek o internetu in storitvah v oblaku) (v angleščini). Medtem ko je 15 % prebivalstva v EU-28 leta 2014 uporabljalo prostor za shranjevanje na internetu za skupno rabo datotek, jih je več uporabljalo e-poštne programe (44 %), ključe USB, DVD-je ali Bluetooth (30 %) ali osebna spletišča in strani družbenega mreženja (28 %). Večini posameznikov, ki so uporabljali storitve v oblaku, je bila všeč preprostost dostopa do datotek z več naprav ali lokacij. Vendar precejšen del prebivalstva še ni vedel za obstoj storitev v oblaku, čeprav je uporabljal internet. Med tistimi uporabniki interneta, ki so za take storitve vedeli, so bili glavni dejavnik, zaradi katerega teh storitev niso uporabljali, pomisleki glede varnosti in zasebnosti.

Naročanje izdelkov in storitev

Delež posameznikov v EU-28, starih od 16 do 74 let, ki so prek spleta naročili izdelke ali storitve za zasebno uporabo, se je povečal in leta 2014 znašal 50 %, kar pomeni povečanje za 6 odstotnih točk v primerjavi z letom 2012 (glej Sliko 8). Tako je bil cilj iz digitalne agende, da bi do leta 2015 50 % prebivalstva kupovalo prek spleta, dosežen leto prej. Več kot dve tretjini posameznikov v Združenem kraljestvu, na Danskem, Švedskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Finskem sta naročili izdelke ali storitve prek spleta, medtem ko je to storila le petina posameznikov v Italiji in Bolgariji ter približno desetina posameznikov v Romuniji. Največje povečanje deleža v odstotnih točkah med letoma 2012 in 2014 je bilo opaženo v Estoniji, in sicer za 26 odstotnih točk s 23 % leta 2012 na 49 % leta 2014. Naslednje največje povečanje med državami članicami EU je bilo zajeto v Češki republiki (11 odstotnih točk); na Islandiji pa je bilo ugotovljeno povečanje za 12 odstotnih točk.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Hitre tehnološke spremembe na področjih, povezanih z internetom in drugimi novimi aplikacijami IKT, pomenijo izzive za statistiko. Tako to področje doživlja precejšen razvoj, saj se statistična orodja prilagajajo novim zahtevam po podatkih. Dejansko se statistika na tem področju vsako leto ponovno ocenjuje, da bi zadovoljila potrebe uporabnikov in izražala hitrost tehnoloških sprememb.

Enak pristop je uporabljen v Eurostatovem raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih. To letno raziskovanje se uporablja kot merilo razvoja, ki temelji na IKT, tako da se spremlja razvoj glavnih spremenljivk skozi čas in natančno preučujejo drugi vidiki v določenih časovnih obdobjih. Na začetku so se raziskovanja osredotočala na vprašanja dostopa in povezljivosti, pozneje pa so bile vključene še številne teme (na primer e-uprava in e-trgovanje) ter družbenoekonomske analize (kot so regionalna raznovrstnost, specifičnost spola, razlike v starosti, izobrazbi in zaposlenosti). Tudi obseg raziskovanja se glede na različne tehnologije prilagaja, tako da pokriva nove skupine izdelkov in sredstev za zagotavljanje komunikacijskih tehnologij končnim uporabnikom.

Področje veljavnosti in opredelitev pojmov

Raziskovanje o gospodinjstvih zajema gospodinjstva z najmanj enim članom v starostni skupini od 16 do 74 let. Dostop do interneta v gospodinjstvih se nanaša na delež gospodinjstev, ki imajo dostop do interneta, tako da bi vsak član gospodinjstva lahko uporabljal internet doma, če bi to želel, čeprav le za pošiljanje elektronske pošte.

Uporabniki interneta so opredeljeni kot vsi posamezniki, stari od 16 do 74 let, ki so uporabili internet v treh mesecih pred raziskovanjem. Redni uporabniki interneta so posamezniki, ki so v treh mesecih pred raziskovanjem uporabljali internet v povprečju najmanj enkrat tedensko.

Referenčno obdobje za to raziskovanje je bilo prvo četrtletje leta 2014, obdobje raziskovanja pa je bilo v večini držav drugo četrtletje. V raziskovanje iz leta 2014 je bil vključen poseben modul o računalništvu v oblaku, v raziskovanje iz leta 2012 pa modul o uporabi mobilnega interneta.

Najpogosteje uporabljene žične tehnologije za dostop do interneta se delijo na širokopasovni in klicni dostop po navadni ali telefonski liniji ISDN. Širokopasovni dostop vključuje digitalne naročniške vode (DSL) in uporablja tehnologijo, ki prenaša podatke z veliko hitrostjo. Širokopasovne linije so opredeljene kot tiste, ki imajo večjo zmogljivost kot ISDN, kar pomeni najmanj 144 kbit/s. Priljubljene naprave za dostop do interneta doma so namizni in prenosni računalniki.

Uporaba mobilnega interneta je opredeljena kot uporaba interneta zunaj doma ali delovnega mesta s prenosnimi računalniki ali dlančniki prek mobilnih telefonskih omrežij ali brezžičnih povezav.

Storitve računalništva v oblaku ponujajo prostor za shranjevanje na internetu za shranjevanje datotek z dodatnimi možnostmi za skupno rabo ali urejanje naloženih datotek ali brez njih. V raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih je bila obravnavana uporaba storitev v oblaku za zasebne namene.

Naročanje izdelkov in storitev s strani posameznikov se nanaša na 12-mesečno obdobje pred raziskovanjem in vključuje potrjene rezervacije prenočitev ali potovanj, nakup finančnih naložb, telekomunikacijske storitve, videoigre ali programsko opremo in spletne informacijske storitve, ki se plačujejo neposredno. Izdelki in storitve, ki se prek spleta dobijo brezplačno, so izključeni. Prav tako so izključena naročila, izvedena z ročno natipkano elektronsko pošto, sporočili SMS ali MMS.

Ozadje

Širokopasovne tehnologije veljajo za pomembne pri raziskovanju dostopa do interneta in njegove uporabe, saj uporabnikom omogočajo hiter prenos velikih količin podatkov in ohranjajo dostopne vode odprte. Vzpostavitev širokopasovnih storitev velja za ključni kazalnik na področju oblikovanja politik IKT. Vsesplošen dostop do interneta s širokopasovnimi povezavami velja za nujen za razvoj naprednih spletnih storitev, kot so e-poslovanje, e-uprava ali e-učenje. Digitalni naročniški vodi (DSL) ostajajo glavna oblika preskrbe s širokopasovno tehnologijo, čeprav so druge možnosti, kot je uporaba kabla, satelita, optičnih vlaken in brezžičnih krajevnih zank, vedno bolj razširjene.

Evropska komisija je maja 2010 sprejela sporočilo z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final), ki je strategija za uspešno digitalno gospodarstvo do leta 2020. Digitalna agenda je ena od sedmih vodilnih pobud znotraj strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Opredeljuje politike in ukrepe, katerih cilj je čim bolj povečati koristi digitalne dobe v vseh delih družbe in gospodarstva. Agenda se osredotoča na sedem prednostnih področij za ukrepanje: oblikovanje enotnega digitalnega trga, večja interoperabilnost, povečanje zaupanja v internet in njegove varnosti, zagotavljanje veliko hitrejšega dostopa do interneta, spodbujanje naložb v raziskave in razvoj, širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter uporaba IKT za spopadanje z izzivi družbe, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva.

Evropska komisija je leta 2012 sprejela sporočilo z naslovom „Sprostitev potenciala računalništva v oblaku v Evropi“ (COM(2012) 529). Širši interes politike EU je omogočiti in olajšati hitrejše sprejetje računalništva v oblaku v vseh gospodarskih panogah. Računalništvo v oblaku je ena od strateških digitalnih tehnologij, ki veljajo za pomemben dejavnik omogočanja produktivnosti in boljših storitev.

Evropska komisija je maja 2015 sprejela strategijo za enotni digitalni trg (v angleščini) (COM(2015) 192), ki je ena od njenih glavnih prednostnih nalog. Ta strategija zajema tri področja:

  • spodbujanje boljšega spletnega dostopa do izdelkov in storitev po Evropi;
  • oblikovanje optimalnega okolja za razvoj digitalnih omrežij in storitev;
  • zagotavljanje, da evropsko gospodarstvo in industrija v celoti izkoristita digitalno gospodarstvo kot mogoče gonilo rasti.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Policy indicators (t_isoc_pi)
Computers and the Internet in households and enterprises (t_isoc_ci)
E-commerce by individuals and enterprises (t_isoc_ec)
E-skills of individuals and ICT competence in enterprises (t_isoc_sk)
Regional Information society statistics (t_isoc_reg)

Podatkovna zbirka

Policy indicators (isoc_pi)
Computers and the Internet in households and enterprises (isoc_ci)
E-commerce by individuals and enterprises (isoc_ec)
E-skills of individuals and ICT competence in enterprises (isoc_sk)
Regional Information society statistics by NUTS regions (isoc_reg)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Zunanje povezave


Retrieved from "https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Archive:Statistika_informacijske_družbe_–_gospodinjstva_in_posamezniki&oldid=368688"